Jedro

Sodišče prve stopnje je presodilo, da je podana krivdna odgovornost toženca, ker je bila lestev, s katere so delavci zanj obirali jabolka, domače izdelave in neustrezna. Ker pa je tožnik jabolka z lestve obiral, kljub temu da mu toženec tega dela ni odredil in mu je takšno delo celo prepovedal, je sodišče tožniku pripisalo 35 % soprispevek k nastanku škode. Takšna odločitev je materialnopravno napačna. Če je bilo delo na lestvi tožniku celo prepovedano, on pa je prepoved kršil, morebitne pomanjkljivosti lestve niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Za vso škodo odgovarja sam.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje - v I. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tudi glede plačila 3.640,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 8. 2012 dalje zavrne; - v III. in IV. točki spremeni tako, da je tožnik dolžan tožencu v roku 15 dni povrniti 2.544,49 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

II. Tožnik je dolžan tožencu v roku 15 dni povrniti 559,77 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožniku plačati 3.640 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 8. 2012 dalje (I. točka izreka), v presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Tožniku je še naložilo, da mora tožencu povrniti 1.753,31 EUR pravdnih stroškov, toženec pa mora v korist proračuna Republike Slovenije plačati 279,64 EUR (III. in IV. točka izreka).

2. Proti sodbi se pravočasno pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi kot bistveno navaja, da sodišče izpovedb prič ni dovolj kritično ocenilo. Tožnik je ob prvem zaslišanju dejal, da je ob padcu stopal na lestev z levo nogo, ko se je lestev prevrnila in ga udarila, ob drugem zaslišanju, da je stopil z desno, medtem ko je izvedencu rekel, da je padel z drugega klina lestve. Njegova zgodba, kako naj bi se lestev prevrnila, ni logična, saj naj bi se v zemljo ugreznila tretja stabilizacijska podporna noga. Po ugotovitvah izvedenca se lestev na opisan način ne more prevrniti. A. A. je drugače od tožnika povedala, da je ob padcu sestopal z lestve, B. B. pa, da se lestev ob padcu sploh ni prevrnila in da se tudi ni mogla, saj so jo dali na žico. Sodišče se do teh neskladij ni opredelilo. C. C., Č. Č. in izvedenec D. D. so potrdili, da se pravilno postavljena lestev ne more prevrniti. Dokazni predlog za izvedbo rekonstrukcije dogodka je bil pravočasen, saj ga je toženec podal nemudoma, ko je tožnik pričel spreminjati izpovedbo. Enako velja glede dokaznega predloga z vpogledom v ARSO, saj je tožnik šele ob drugem zaslišanju pričel trditi, da naj bi bila ob padcu tla mokra in spolzka. Toženec ni priznal krivde s tem, ko je tožniku dal 30 EUR za obisk zdravnika. Sodišče je brez trditvene podlage zaključilo, da je tožnik k zdravniku šel kasneje, ker je sprva mislil, da bo oteklina sama izginila. Za škodni dogodek ni podana odgovornost toženca. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik dobil navodilo, da naj jabolk ne obira z lestve ter da mu je bilo to izrecno prepovedano. Če tožnik jabolk z lestve ne bi smel obirati, potem morebitna odsotnost navodil za varno delo ali neustreznost lestve ne moreta biti v vzročni zvezi s poškodbo. S prepovedjo uporabe lestve je toženec storil vse potrebno, da do poškodbe ne bi prišlo. Tožnik je s samovoljnim ravnanjem pretrgal vzročno zvezo. Toženec ni videl, da bi tožnik uporabljal lestev, pri čemer od toženca ni mogoče pričakovati, da bo vsak trenutek bdel nad tožnikom. Lestev ni takšna stvar, da je ne bi znal uporabljati povprečen človek. Toženec je pred pričetkom obiranja prisotnim dal ustne napotke za varno delo. Prehodna objava slednjih ne bi ničesar spremenila, saj ni pričakovati, da bodo obiralci sadja študirali navodila o nečemu, kar je jasno vsakomur. Izvedenec ni ugotovil, da bi bila lestev neustrezna. Odločitev o 65 % soprispevku toženca je neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti. Izpodbija tudi prisojeno višino odškodnine ter meni, da bi sodišče tožniku zamudne obresti lahko prisodilo šele od izdaje sodbe dalje. Predlaga spremembo sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka, podredno razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja in izpostavlja, da tožnik ni vložil pritožbe (zoper zavrnilni del) niti ni odgovoril na toženčeve pritožbene navedbe. Stranka, ki za pritožbo nima pravnega interesa, lahko na svoj pravni položaj vpliva tako, da odgovori na pritožbo nasprotne stranke, s čimer lahko ob utemeljenosti pritožbe privede do tega, da pritožbeno sodišče namesto spremembe sodbe izda razveljavitveni sklep. In obratno. Opisana procesna situacija je za odločitev pritožbenega sodišča ključna.(1)

6. Tožnik je v tožbi zatrjeval, da se je poškodoval, ko je pri obiranju jabolk v sadovnjaku toženca padel z lestve. Tožencu je očital, da mu je odredil obiranje jabolk z neustrezne lestve ter da ga pred delom ni usposobil za varno delo. Toženec je navedbam tožnika nasprotoval in navajal, da tožniku ni odredil obiranja sadja z lestve, temveč s tal. Pred vsemi je poimenoval delavce, ki naj sadje obirajo s pomočjo lestve, saj ti za delo prejmejo višje plačilo. Ker je poznal zdravstveno stanje tožnika, je ocenil, da za to delo ni sposoben in mu dela na lestvi ni odredil. Da bi se izognil morebitni nesreči, mu je delo na lestvi celo prepovedal. Poleg tega je trdil, da je bil sam večino časa prisoten pri obiranju in ni videl, da bi tožnik uporabljal lestev niti da bi z nje padel ali se kakorkoli poškodoval. 7. Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali je bilo tožniku odrejeno delo na lestvi ter, če temu ni bilo tako, ali drži, da mu je bilo delo na lestvi izrecno prepovedano.

8. Na podlagi skladnih izpovedb prič B. B., E. E. in C. C. je ugotovilo, da toženec spornega dne tožniku ni odredil obiranja jabolk z lestve. Priče so namreč povedale, da sta bila za obiranje s pomočjo lestve določena B. B. in Č. Č. Tožnik je kljub temu jabolka obiral z lestve zaradi draženja drugih obiralcev oziroma ker so se tako dogovorili med seboj. Takšne izpovedbe prič so bile skladne tudi z izpovedbo tožnika, da obiranje z lestve ni bilo njegov „job“, da pa je to kljub temu počel, ker so ga k temu silili ostali obiralci.

9. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obiralci o dogovoru, da bo jabolka z lestve obiral tudi tožnik, niso obvestili toženca. Priče so povedale, da toženec med obiranjem jabolk v sadovnjaku ni bil ves čas prisoten, saj je vozil palete iz sadovnjaka in v sadovnjak, na podlagi česar je sodišče prve stopnje zaključilo, da je povsem možno, da tožnikovega obiranja z lestve ni opazil. 10. Sodišče prve stopnje tožencu tudi verjelo, da je tožniku delo na lestvi izrecno prepovedal. Toženec je namreč prepričljivo izpovedal, da je tožniku že v letu 2010 prepovedal delo na lestvi, vendar se tožnik tedaj njegovih navodil ni držal, vseeno je opravljal delo na lestvi ter po končanem delu zahteval višje plačilo. 30. 8. 2011 mu je zato pred pričetkom dela ponovno izrecno prepovedal, da bi jabolka obiral z lestve.

11. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje presojalo, ali je toženec tožniku odredil delo z neprimerno lestvijo, ki ni ustrezala predpisom ter ali je opustil usposabljanje tožnika za varno delo. Presodilo je, da je podana krivdna odgovornost toženca za škodni dogodek, ker naj bi bila uporabljena lestev zaradi domače izdelave neustrezna, ker je toženec ni opremil z zakonsko določenimi dokumenti, tj. grafičnimi simboli in piktogrami o varni in pravilni uporabi lestve ter o tem, kaj je potrebno pred pričetkom dela z lestvijo pregledati. Poleg tega kot proizvajalec lestve ni objavil navodil za varno delo in pred pričetkom dela ni ugotovil njene brezhibnosti. Ker je tožnik jabolka z lestve obiral, kljub temu da mu toženec tega dela ni odredil in da mu je takšno delo celo prepovedal, je sodišče prve stopnje tožniku pripisalo 35 % soprispevek k nastanku škodne. Takšna odločitev je materialnopravno napačna.

12. V pritožbenem postopku niso več sporne ključne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da obiranje sadja z lestve tožniku ni bilo naloženo, temveč ga je opravljal zaradi zbadanja drugih obiralcev, da obiralci toženca z odločitvijo, da bo na lestvi delal tudi tožnik, niso seznanili, da je toženec delo na lestvi tožniku izrecno prepovedal ter da s kršitvijo te prepovedi toženec ni bil seznanjen. Tožnik pravilnosti navedenih ugotovitev ni oporekal, saj odgovora na pritožbo ni vložil, in jih očitno sprejema.

13. Opisano dejansko stanje zadošča za zaključek, da krivdna odškodninska odgovornost toženca za škodni dogodek ni podana. Če delo na lestvi tožniku ni bilo le neodrejeno, temveč celo prepovedano, morebitne pomanjkljivosti lestve ali neobjava navodil za delo z lestvijo ne morejo biti v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Očitno je namreč, da do škode zanesljivo ne bi prišlo, če bi tožnik spoštoval toženčeva navodila in njegovo prepoved uporabe lestve. S kršitvijo toženčeve prepovedi je tožnik sam ustvaril okoliščine, ki so povzročile škode, zaradi česar si mora škodne posledice padca z lestve pripisati sam.(2) Širjenje odškodninske odgovornosti toženca na primer, ki z morebitnimi pomanjkljivostmi delovne opreme ni v vzročni zvezi in je izključna posledica tožnikove zavestne in namerne kršitve izrecnih toženčevih navodil in prepovedi, ni na mestu.

14. Na podlagi navedenega je višje sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo tudi glede plačila 3.640 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 8. 2012 dalje do plačila (358. člen ZPP).

15. Do preostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, saj so bile za odločitev v zadevi brez pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

16. Sprememba odločitve je v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP terjala tudi spremembo odločitve o stroških pravdnega postopka. Ker je tožnik s svojim zahtevkom v celoti propadel, mora tožencu na podlagi pravila o uspehu povrniti njegove potrebne pravdne stroške (154. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je stroške toženca v postopku pred prvostopnim sodiščem odmerilo na 2.544,49 EUR. Priznana višina stroškov za pritožnika ni bila sporna. Pritožbeno sodišče je tako III. in IV. točko izreka izpodbijane sodbe spremenilo tako, da je tožnik dolžan tožencu za postopek pred sodiščem prve stopnje plačati 2.544,49 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhaja iz izreka te sodbe.

17. Toženec s pritožbo ni uspel, zato mu je pritožbeno sodišče, upoštevaje vrednost spornega predmeta 3.64= EUR, priznalo nagrado za postopek s pritožbo po tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi(3) v višini 254,40 EUR, materialne izdatke za poštne in telekomunikacijske storitve v višini 20 EUR, 22 % DDV 60,37 EUR ter sodno takso v višini 225 EUR. Pritožbeno sodišče tožencu ni priznalo priglašenih materialnih izdatkov za tiskanje in fotokopiranje v višini 7,50 EUR, saj njihovega nastanka ni izkazal. Tožnik je tako tožencu dolžan poravnati stroške pritožbenega postopka v skupni višini 559,77 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhaja iz izreka te sodbe.

Op. št. (1): Primerjaj sodbo VSL II Cp 1474/2016 s 7. 9. 2016. Op. št. (2): Primerjaj denimo sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1010/2015 z 9. 9. 2015 ter sodbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 139/2009 z 21. 6. 2012 in II Ips 500/2007 s 30. 8. 2007. Op. št. (3): Sodni postopek se je pričel pred uveljavitvijo Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015, OT), zato se v skladu z 20. členom OT nagrada in izdatki odmerijo po Zakonu o odvetniški tarifi.