U-I-399/98

12. 9. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe TRUST, d.d., Velenje, ki jo zastopa direktorica Karmen Zupanc - Petauer, na seji dne 12. septembra 2002

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega in petega odstavka 139. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 6/94, 25/97, 32/97 - popr., 10/98, 26/99 in 56/99) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnici je kot pooblaščeni družbi za upravljanje (v nadaljevanju PDZU) Agencija za trg vrednostnih papirjev izrekla najstrožji ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Z odvzemom dovoljenja je bila po zakonu samem razdrta tudi pogodba o upravljanju investicijskih skladov. Zaradi tega je bila pobudnica na podlagi četrtega in petega odstavka 139. člena Zakona o investicijski skladih in družbah za upravljanje (v nadaljevanju ZISDU) dolžna investicijskemu skladu vrniti tudi njegove delnice, ki jih je prejela za povrnitev ustanovitvenih stroškov in za plačilo upravljalske provizije.

2.Z vrnitvijo delnic so po mnenju pobudnice kršena temeljna obligacijska načela in kršena svobodna gospodarska pobuda (74. člen Ustave), saj pobudnica s tem neupravičeno izgubi nadomestilo za opravljeno delo oziroma za že izvršene storitve upravljanja po pogodbi o upravljanju. Obenem so PDZU postavljene tudi v neenakopraven položaj (14. člen Ustave) v razmerju do ostalih udeležencev pravnega prometa in do pooblaščenih investicijskih družb (v nadaljevanju PID). Vrnitev delnic je po oceni pobudnice premoženjska kazen. Glede na to, da ZISDU sankcionira nekatere kršitve z denarno kaznijo (144. člen), pa sta izpodbijani določbi v nasprotju s 24. (pravilno 28.) členom Ustave, ki zagotavlja zakonitost pri kaznovanju.

3.Pobudnica utemeljuje svoj pravni interes s še nepravnomočno končanim sodnim postopkom, v katerem uveljavlja vrnitev delnic, ki jih je na podlagi izpodbijanih določb izročila PID.

4.Nasprotni udeleženec Državni zbor je v fazi zbiranja podatkov, potrebnih za odločitev, ali naj Ustavno sodišče začne postopek (prvi odstavek 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS), pobudo za oceno ustavnosti označil za neutemeljeno z obrazložitvijo, da izpodbijana ureditev prispeva k vnaprejšnji seznanitvi s posledico prenehanja pogodbe in prispeva k stabilnosti finančnega trga in k varstvu malih investitorjev.

5.Na pobudo sta podali mnenje tudi Vlada in Agencija, ki navajata, da je ZISDU z izpodbijano določbo določil sankcijo oziroma pogodbeno kazen v obliki vnaprej določene odškodnine, ki jo je PDZU dolžna plačati investicijski družbi v primeru razdrtja pogodbe o upravljanju iz razlogov na strani PDZU.

B.

6.ZISDU določa pogoje za ustanovitev investicijskih skladov in družb za upravljanje. V X. poglavju vsebuje posebne določbe, ki veljajo samo za PID. Posebne določbe je narekovala ureditev po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in nasl. - ZLPP). PID je namreč investicijska družba, ki je bila ustanovljena zgolj z namenom zbiranja lastniških certifikatov iz 31. člena ZLPP ter denarnih sredstev in investiranja tako zbranih sredstev v delnice, ki jih prodaja Sklad Republike Slovenije za razvoj, v druge prenosljive vrednostne papirje in nepremičnine. Ustanovi jo lahko samo PDZU; delnice se lahko vplačajo samo v denarju ali s certifikati iz 31. člena ZLPP.

7.V skladu z ZISDU lahko statut PID določi, da ima PDZU pravico do povrnitve dejanskih stroškov ustanovitve družbe, vendar pa ti ne smejo presegati 5% vrednosti osnovnega kapitala investicijske družbe. Stroški se lahko določijo tudi v pavšalnem znesku.

8.Stroški ustanovitve se krijejo z delnicami PID in ne v obliki denarja (glej 136. člen ZISDU). PDZU pa pripada za upravljanje PID tudi provizija, pri čemer ta letno ne sme preseči 3% povprečne letne čiste vrednosti sredstev PID. Prvih pet let po ustanovitvi PID se del provizije, tj. 1% povprečne letne čiste vrednosti sredstev PID, sme izplačati le v obliki delnic PID in sicer eno petino delnic za vsako leto. V preostalem delu, tj. do višine 2%, pa se provizija lahko izplača v denarju. Če pogodba o upravljanju preneha zaradi razlogov na strani PDZU, je ta dolžna delnice vrniti (glej četrti odstavek 139. člena). PDZU je dolžna vrniti tudi delnice, ki jih je prejela kot plačilo stroškov ustanovitve (peti odstavek 139. člena).

9.Z izpodbijanima določbama je ZISDU uvedel vnaprej določeno odškodnino, kot jo v okviru ureditve instituta pogodbene kazni pozna tudi Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/01 - v nadaljevanju OZ) in jo je poznal tudi prej veljavni Zakon o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR). Namen določitve pogodbene kazni je, da stranko sili k izpolnitvi obveznosti. Pogodbena kazen (smiselno enako pa velja tudi za z zakonom vnaprej določeno odškodnino) naj stranko disciplinira. Lahko je tudi višja, kot znaša škoda, ki jo stranki pričakujeta. Da gre za neke vrste z zakonom določeno pogodbeno kazen, kaže tudi ureditev v členih 87 do 90, ki se smiselno uporabljajo za PID in za PDZU; do razveze pogodbe o upravljanju pride lahko le po volji PID, sporazumno ali pa zaradi ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti PDZU. Utrjevalni namen pogodbene kazni je namreč tudi v tem, da pogodbi nezvesta stranka ne more odstopiti od pogodbe, s tem da bi plačala pogodbeno kazen oziroma vnaprej določeno odškodnino. Določitev pogodbene kazni torej ni vezana na nastanek dejanske škode. Zato dejstvo, da je PID uspelo skleniti novo pogodbo o upravljanju z drugo PDZU, na obveznost plačila vnaprej določene odškodnine nima vpliva. Očitki pobudnice glede kršitve 74. člena Ustave (svoboda podjetništva) se zato izkažejo kot neutemeljeni. Prav tako je neutemeljen očitek, da je predpisana sankcija v neskladju z načelom zakonitosti (28. člen Ustave), saj ne gre za kazensko sankcijo.

10.Poseben položaj PDZU in PID za razliko od drugih družb za upravljanje in investicijskih družb dopušča tudi razumno in iz narave predmeta urejanja izhajajoč razlog za neenake posledice ukrepa o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti in posledične razveze pogodbe o upravljanju. Drugim družbam za upravljanje in investicijskim družbam je zakon priznal stroške ustanovitve le v višini 2% osnovnega kapitala in 2% provizijo iz naslova upravljanja, medtem ko PDZU in PID pripadata precej večje povračilo stroškov ustanovitve in provizija. PDZU tudi ni dolžna povrniti celotne provizije za upravljanje, temveč le tisti del, ki ga je prejela v obliki delnic. To pomeni, da del, ki ga je prejela v denarni obliki, zadrži. Takšna specialna oziroma privilegirana ureditev za PDZU in PID je bila potrebna iz razlogov učinkovitega izvajanja postopkov lastninskega preoblikovanja podjetij. Zaradi navedenega tudi določitev vnaprej določene odškodnine kot posledice razveze pogodbe o upravljanju predstavlja razumen, iz narave predmeta urejanja izhajajoč razlog po strožjem sankcioniranju kršitev. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča namreč načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ne pomeni, da predpis, kadar podlaga za različno urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka 14. člena, ne bi smel različno urejati položajev pravnih subjektov, pač pa, da mora za razlikovanje obstajati razumen razlog. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo.

11.Ker je bilo treba pobudo zavrniti kot očitno neutemeljeno, se Ustavno sodišče ni spuščalo v presojo, ali pomeni odprt sodni postopek, na katerega se sklicuje pobudnik, podlago za priznanje pravnega interesa.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i c a dr. Dragica Wedam Lukić