Jedro

Dolžnika bi morala kot dokaz predlagati, da naj upnik predloži najemno pogodbo, za katero zatrjujeta, da je bila sklenjena in da je pri upniku.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje z dne 31. 5. 2007 in sklep o popravi z dne 10. 12. 2007 potrdita.

Pritožnika sta dolžna sama trpeti svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s prvim izpodbijanim sklepom z dne 31. 5. 2007 zavrnilo ugovor M. in M. B. zoper sklep o izvršbi z dne 25. 1. 2007 (točka 1 izreka) in zavrglo ugovor R., K. in P. B. zoper sklep o izvršbi z dne 25. 1. 2007 (točka 2 izreka).

S sklepom o popravi pa je popravilo prvi izpodbijani sklep tako, da je v izreku za točko 2 zapisalo točko 3, ki glasi, da nosi dolžnik sam svoje stroške ugovornega postopka.

Proti prvemu izpodbijanemu sklepu sta dolžnika zoper točko 1 izreka vložila pravočasno pritožbo iz vseh treh pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Najprej sta povzela ugovorne razloge in očitala sodišču prve stopnje, da jim zmotno ni sledilo, ko je zaključilo, da bi bila najemna pogodba predložena, če bi bila sklenjena, ker bi dolžnika zase zahtevala en izvod. Sodišče je pri tem spregledalo, da sta dolžnika nevedni in neuki stranki, da je bil dolžnik zaradi slaboumnosti odpuščen s služenja vojaškega roka, upnik pa je že pred sklenitvijo najemne pogodbe oglaševal, da posoja denar z visokimi obrestmi. Navedeno je bilo sodišču znano in bi moralo upoštevati pri presoji ugovorne navedbe, da je bila najemna pogodba sklenjena v enem izvodu. Sklicevanje sodišča na Stanovanjski zakon pa ni utemeljeno, saj bi moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa razpisati narok in nanj povabiti vse, v ugovoru navedene osebe. Obrazložitev sodišča je zato enostranska in neutemeljena, saj verjame zgolj upniku. Prav tako ne držijo zaključki, da v konkretnem primeru ne gre za najemno pogodbo, ker dolžnika nista lastnika nepremičnine, saj lahko kljub temu z upnikom skleneta najemno pogodbo. Izpodbijani sklep ima nadalje pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, izrek je nerazumljiv in v nasprotju z obrazložitvijo, o odločilnih dejstvih pa obstoji nasprotje. Sodišče je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj odločilnih dejstev ni ugotavljalo, posledično pa je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožnika predlagata, da se njuni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo obravnavanje, zahtevala pa sta še povrnitev pritožbenih stroškov.

Dolžnika sta vložila pravočasno pritožbo tudi zoper sklep o popravi. Navedla sta, da je sodišče povsem na novo dodalo točko 3, zato izpodbijani sklep ne more biti sklep o popravi, saj ne gre za popravo. V skladu s 328. členom ZPP lahko namreč predsednik senata popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. V danem primeru pa ne gre za takšno popravo, ampak za povsem novo določilo izreka, zato je podana bistvena kršitev določil ZPP po 14. točki 339. člena ZPP. Pritožnika predlagata, da se njuni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep o popravi razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, njima pa povrnejo pritožbeni stroški.

Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi zoper sklep z dne 31. 5. 2007 V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu, opr. št. I 98/00057 z dne 25. 8. 2005, s katerim je bilo dolžnikoma odrejeno, da sta dolžna predmetno nepremičnino izprazniti in izročiti v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa. Sklep je postal pravnomočen dne 21. 12. 2005, rok 60 dni pa se je iztekel dne 21. 2. 2006. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost ugovora dolžnikov, da rok za izpolnitev terjatve iz izvršilnega naslova še ni potekel, saj je upnik oktobra leta 2006 sestavil najemno pogodbo za dobo dveh let in najemnino 60.000,00 SIT. Dolžnika sta navedla, da je bila najemna pogodba podpisana le v enem izvodu, ki je pri upniku in da je zato ne moreta predložiti. Upnik je takšnim ugovornim navedbam izrecno nasprotoval in trdil, da najemna pogodba ni bila sklenjena in da morata dolžnika v skladu z izvršilnim naslovom izprazniti in mu izročiti nepremičnino. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta dolžnika smiselno zatrjevala obstoj ugovornih razlogov po 6. in 9. točki 55. člena ZIZ in sprejelo pravilen zaključek, da nobeden od zatrjevanih ugovorov ni podan. Sklep o izvršbi, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, se namreč lahko izpodbija z ugovorom, v katerem je treba navesti razloge, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v 1. do 12. točki I. odstavka 55. člena ZIZ ter predložiti dokaze, s katerimi se takšna dejstva dokazujejo (II. odstavek 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neutemeljen.

V skladu s pravilno materialnopravno podlago Stanovanjskega zakona (SZ-1) je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da mora biti najemna pogodba sklenjena v pisni obliki (IV. odstavek 84. člena SZ-1). Pritožnika sta temu sicer ugovarjala, vendar pa svoje pritožbene navedbe, da se je sodišče neutemeljeno oprlo na SZ-1, ki predpisuje pisno obliko najemne pogodbe, nista obrazložila, zato jima pritožbeno sodišče ne more slediti. Ker sta dolžnika zatrjevala, da je bila najemna pogodba sklenjena in da obstaja le en izvod podpisane pogodbe, je dokazno breme na njuni strani, da dokažeta resničnost takšne trditve (I. odstavek 7. člena ZPP in 212. člen ZPP vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožnika sta obstoj najemne pogodbe poskušala dokazati z okoliščino, da je upnik izvršilnemu predlogu predložil fotokopije njunih osebnih izkaznic in davčnih številk, katere so mu bile predložene za sestavo najemne pogodbe. Že sodišče prve stopnje jima je pravilno obrazložilo, da izvršilnemu predlogu predložene fotokopije osebnih izkaznic in davčnih številk ne morejo dokazati sklenjene najemne pogodbe. Nadalje sta pritožnika neutemeljeno navedla, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa enostranska, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo strank in njunih otrok. Dokaz z zaslišanjem strank in dolžnikovih otrok je tudi po mnenju pritožbenega sodišča v zvezi z njunimi zatrjevanji o sklenjeni najemni pogodbi in podpisani le v enem izvodu, ki je pri dolžniku, nepomemben. Ob dejstvu, da je upnik vseskozi odločno zatrjeval, da najemna pogodba ni bila sklenjena in da je nima, bi morala dolžnika predlagati dokaz, da naj upnik predloži sklenjeno najemno pogodbo. Ker tega nista predlagala in ker v izvršilnem postopku narok ni obvezen in ga sodišče opravi le, kadar zakon tako določa, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (IV. odstavek 29. člena ZIZ), je tudi pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti narok in zaslišati stranke, neutemeljena.

Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče pri presoji ugovorne navedbe, da je bila najemna pogodba sklenjena in podpisana le v enem izvodu, ki je pri upniku, upoštevati dejstvo, da je bil dolžnik zaradi slaboumnosti odpuščen s služenja vojaškega roka, da je upnik v Oglasniku oglaševal, da posoja denar in da so bile v posojilni pogodbi dogovorjene oderuške obresti, pa predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, katerih pritožbeno sodišče v skladu s I. odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne more upoštevati, saj pritožnika nista navedla, zakaj jih brez svoje krivde nista mogla navesti že pred sodiščem prve stopnje.

Nadaljnji pritožbeni očitki, da ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti in da je izrek nerazumljiv ter v nasprotju z obrazložitvijo in listinskimi dokazi ter da obstoji o odločilnih dejstvih nasprotje in da je ostalo tudi dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, pa so premalo konkretizirani, da bi jim pritožbeno sodišče lahko sledilo, saj pritožnika nista obrazložila, s čim konkretno je sodišče očitane kršitve zagrešilo. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo dokaze in presojalo vse ugovorne navedbe ter ugotovilo za odločitev ob pravilni materialnopravni podlagi vsa odločilna dejstva, sklep pa ima o tem tudi razloge, ki si ne nasprotujejo in niso nasprotni sprejeti odločitvi. Pritožbenemu očitku, s katerim je očitana sklepu absolutna bistvena kršitev iz 14. točke II. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato ni pritrditi.

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje v zvezi z izpodbijanim sklepom niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 31. 5. 2007 (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker dolžnika s svojo pritožbo nista uspela, trpita sama svoje stroške pritožbenega postopka (I. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K pritožbi zoper sklep o popravi Sodišče prve stopnje je s sklepom o popravi popravilo prvi izpodbijani sklep tako, da je v izreku dodalo tretjo točko, da dolžnik nosi sam svoje stroške ugovornega postopka. O tem je namreč že odločalo v obrazložitvi prvega izpodbijanega sklepa, medtem ko je odločitev iz izreka izpadla.

Pritožnika sta očitala sodišču prve stopnje, da s tem ni popravilo očitne pisne pomote v smislu 328. člena ZPP, ampak je dopolnilo prvi izpodbijani sklep, saj je v izrek povsem na novo dodalo odločitev o stroških. Pritožnika sta s tem uveljavljala relativno bistveno kršitev določb postopka (I. odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ne absolutne kršitve po 14. točki II. odstavka 339. člena ZPP, kot sta zmotno navedla v pritožbi. Relativna bistvena kršitev postopka je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne postopkovne določbe ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe. Pritožbeno uveljavljena kršitev, da bi sodišče prve stopnje moralo izdati dopolnilni sklep namesto sklepa o popravi, pa ni vplivala na pravilnost odločitve, da sta dolžnika dolžna sama trpeti svoje stroške ugovornega postopka, saj z ugovorom nista uspela. Poleg tega pa tudi pritožnika takšne odločitve pritožbeno ne izpodbijata.

Glede na navedeno je tudi pritožba zoper sklep o popravi neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep o popravi sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem tudi ni zasledilo kršitve, na katere mora ob pritožbenem preizkusu paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

Ker dolžnika s svojo pritožbo nista uspela, trpita sama svoje stroške pritožbenega postopka (I. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Sodišče prve stopnje je v uvodu izpodbijanih sklepov narobe napisalo upnikovo ime Ivan Puncer namesto pravilno Martin Puncer, vendar lahko v skladu s 328. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ takšno očitno pisno napako kadarkoli popravi.