Jedro

Ker gre pri vrednotenju vpetosti v aktivnosti družbenega življenja za stopnjevanje oblik udeležbe oziroma vključenosti v posamezne organizacije, je po presoji sodišča v primeru, če vlagatelj hkrati izpolnjuje dva ali več pogojev, treba točkovanje izvesti na način, da se vlagatelju prizna najvišja stopnja udeležbe v organizaciji.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Občine Lendava št. 430-0032/2021-55 z dne 27. 12. 2022 in odločba župana Občine Lendava št. 430-0032/21-58 z dne 27. 3. 2023 se odpravita ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Občina Lendava (toženka) je z odločbo št. 430-0032/2021-55 z dne 27. 12. 2022 odločila, da se tožnici iz proračuna Občine Lendava za leto 2022 iz proračunske postavke 180038- Študijske pomoči za nadarjene za izjemne dosežke v šolskem letu 2021/2022 dodeli enkratna denarna nagrada v višini 1.000,00 EUR (1. točka izreka). Odločila je tudi, da Občina Lendava in tožnica po pravnomočnosti te odločbe skleneta pogodbo o izplačilu enkratne denarne nagrade za izjemne dosežke v šolskem letu 2021/2022, v kateri se med njima uredijo medsebojne pravice in obveznosti (2. točka izreka) ter da v postopku izdaje te odločbe ni bilo posebnih stroškov (3. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ v predmetni zadevi že izdal odločbo št. 430-0032/2021-29 z dne 9. 8. 2022, s katero je na podlagi obravnave tožničine vloge odločil, da se ji dodeli enkratna denarna nagrada za izjemne dosežke v šolskem letu 2021/2022 v višini 1.000,00 EUR. Po pritožbi tožnice je drugostopenjski organ navedeno odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, saj je ugotovil, da je bila obrazložitev (prvotne) odločbe pomanjkljiva.

3.V ponovljenem postopku je upravni organ po imenovani strokovni komisiji ponovno pregledal vlogo tožnice in preostalo dokumentacijo v zvezi s predmetno zadevo ter izdal odločbo z dopolnjeno obrazložitvijo odločbe, v kateri je navedel tudi doseženo število točk glede na dosežke tožnice, navedene v vlogi.

4.Strokovna komisija je vse prejete vloge vrednotila (točkovala) v skladu s kriteriji za vrednotenje vlog, ki so objavljeni v okviru Javnega poziva za dodelitev enkratnih denarnih nagrad v letu 2022 za izjemne dosežke dijakov in študentov Občine Lendava. Med drugim je strokovna komisija tožnici po kriteriju 4. Vpetost v aktivnosti družbenega življenja za članstvo v Odbojkarskem klubu (v nadaljevanju: OK) ... in za članstvo v Klubu študentov ... (v nadaljevanju: ...) priznala po eno točko, za priznanje ravnateljice za uspešno in vsestransko sodelovanje na dejavnostih, ki so prispevale k ugledu in prepoznavnosti šole, pa ji je priznala eno točko po kriteriju 5. Pohvale, nagrade, priznanja in diplome. Na podlagi mnenja strokovne komisije je nato upravni organ zaključil, da tožnici za doseženih 26 točk pripada denarna nagrada v višini 1.000,00 EUR.

5.Zoper prvostopenjsko odločbo je tožnica vložila pritožbo, kateri je župan Občine Lendava v delu Kriterija 1. Uvrstitev na tekmovanjih iz posameznih predmetnih področij ugodil ter odločbo št. 430-0032/2021-55 z dne 27. 12. 2022, ki jo je izdala Občinska uprava Občine Lendava, v tem delu odpravil (1. točka izreka). V delu Kriterija 4. Vpetost v aktivnosti družbenega življenja in v delu Kriterija 6. Druga pomembna dejstva in okoliščine, pa je pritožbo zavrnil in v tem delu potrdil prvostopenjsko odločbo (2. točka izreka). Odločil je, da se tožnici iz Proračuna Občine Lendava za leto 2023 iz proračunske postavke Študijske pomoči za nadarjene za izjemne dosežke v šolskem letu 2021/2022 dodeli enkratna denarna nagrada v višini 1.000,00 EUR (3. točka izreka), da Občina Lendava in tožnica po pravnomočnosti te odločbe skleneta pogodbo o izplačilu enkratne denarne nagrade za izjemne dosežke v šolskem letu 2021/2022, v kateri se med njima uredijo medsebojne pravice in obveznosti (4. točka izreka) ter da v postopku izdaje te odločbe ni bilo posebnih stroškov (5. točka izreka).

6.V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je tožnica v OK ... opravljala tudi prostovoljno delo in da je imela vidnejšo vlogo v društvu kot kapetanka članske ekipe, ki je nastopala v drugi državni ligi in da je sodelovala tudi na prireditvah, ki so jih organizirali in se jih udeležili člani kluba, ob tem pa je izpostavila tudi delo z mladimi v klubu, drugostopenjski organ meni, da je komisija navedeni kriterij 4 - Vpetost v aktivnosti družbenega življenja pravilno vrednotila z eno točko. Ker je tožnica v klubu članica, ne more biti hkrati prostovoljka, saj je članstvo formalna oblika pripadnosti klubu, prostovoljstvo pa je neformalna oblika izvajanja določenih aktivnosti, zato je potrebno članstvo in prostovoljstvo strogo ločiti. Upravni organ tega kriterija tudi ne more vrednotiti s tremi točkami, saj tožnica v klubu ne opravlja vodilne funkcije. Kapetan ekipe namreč po kriteriju 4 - Vpetost v aktivnosti družbenega življenja ni naveden kot vodilna funkcija.

7.Glede udeležbe tožnice v ... drugostopenjski organ ocenjuje, da ga je komisija pravilno vrednotila z eno točko, saj vse aktivnosti, ki jih je v pritožbi navedla tožnica (pomoč društvu pri organizaciji dogodkov in udeležba na teh dogodkih, sodelovanje na raznih prireditvah), izhajajo iz obveznosti članstva v klubu in ne pomenijo višje oblike delovanja v klubu. Navedenih aktivnosti po mnenju drugostopenjskega organa tudi ni mogoče uvrstiti med druge kriterije kot prostovoljstvo in tudi ne med vodilne funkcije.

8.Kar se tiče upoštevanja rezultata splošne mature (odličen uspeh, doseženo najvišje število točk v generaciji gimnazijcev na Dvojezični srednji šoli - v nadaljevanju: DSŠ Lendava), drugostopenjski organ meni, da ga ni mogoče uvrstiti med vrednotenje po Kriteriju 6 - Druga pomembna dejstva in okoliščine, saj ga je prvostopenjski organ že upošteval s priznanjem ene točke v sklopu vrednotenja po kriteriju 5 - Pohvale, nagrade, priznanja in diplome. Po mnenju drugostopenjskega organa je namreč priznanje ravnateljice podeljeno za celotni uspeh dijaka, za njegovo vsestransko delovanje na šoli in za vse uspehe, ki jih je dosegel v času šolanja. Poleg tega vlagateljica v svoji vlogi doseženega uspeha na splošni maturi ni navedla v seznamu izjemnih dosežkov (ni priložila niti verodostojnega potrdila), iz česar je povzeti, da tudi sama ob vložitvi vloge odličnega uspeha na splošni maturi ni vrednotila kot svoj izjemen dosežek, zato ji ga tudi drugostopenjski organ ne more posebej vrednotiti.

Tožbene navedbe

9.Tožnica vlaga tožbo v upravnem sporu iz razlogov bistvene kršitve določb postopka, nepravilno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotno uporabljenega materialnega prava. Navaja, da ob vsem, kar se je dogajalo po izdaji prve odločbe, t. j. onemogočanje vpogleda v dokumentacijo v pritožbenem roku, molk organa prve stopnje, neupoštevanje kriterijev pri ponovnem odločanju organa prve stopnje in ponovni molk organa druge stopnje, obstaja upravičen sum, da napake pri točkovanju in dodelitev nižje vrednosti denarne nagrade za višje dosežke, kot so jih imeli nekateri drugi vlagatelji, ki jim je bila dodeljena tudi višja nagrada, niso bile slučajne, ampak so bile posledice malomarnosti pri izvajanju upravnega postopka ali pa so bile morda celo namerne. Izpostavlja, da so bila denarna sredstva za leto 2022 razpisana v skupni višini 30.000,00 EUR, iz javno objavljenih dokumentov pa je razvidno, da je bila navedena postavka realizirana v višini 21.500,00 EUR, kar pomeni, da so še ostala neporabljena sredstva in to ni predstavljalo ovire za odpravo napak, ugotovitev dejanskega stanja in dodelitev temu ustrezne nagrade.

10.V zvezi s točkovanjem dosežkov po kriteriju 4- Vpetost v aktivnosti družbenega življenja tožnica poudarja, da nikjer v besedilu razpisa, kot tudi pri kriterijih za točkovanje, ni navedeno, da je treba članstvo in prostovoljstvo strogo ločiti ali da se ta dva kriterija izključujeta. Prav tako ni nikjer navedeno, da se aktivnosti po kriteriju 4 - Vpetost v aktivnosti družbenega življenja točkujejo samo z eno, dvema ali tremi točkami. Strinja se z navedbo toženke, da sta članstvo in prostovoljstvo dve različni zadevi, zato meni, da bi morala strokovna komisija točke dodeliti posebej za članstvo, posebej za prostovoljstvo in posebej za vodilno funkcijo, in sicer eno točko za članstvo, dve točki za prostovoljstvo in tri točke za vodilno funkcijo. Če pa je vlagatelju za njegovo vpetost v aktivnosti družbenega življenja za posamezno področje, kljub temu da gre po navedbah toženke za različne aktivnosti, možno dodeliti točke za članstvo ali točke za prostovoljstvo ali točke za vodilno funkcijo, bi morala komisija dosežke po tem kriteriju točkovati z najvišjim možnim številom točk tega kriterija (in ne najnižjim).

11.Po mnenju tožnice je vsebinsko napačna tudi utemeljitev toženke v delu, ki se nanaša na opravljanje prostovoljnega dela. Tožnica je res članica društva, vendar za društvo opravlja tudi prostovoljno delo. Tega ne opravljajo vsi člani društva, saj to ni obveznost, ki izhaja iz samega članstva v društvu, ampak je prostovoljna odločitev vsakega posameznika. Pri tem se sklicuje na 2. člen Zakon o prostovoljstvu (ZProst) in na definicijo prostovoljnega dela, kot je opredeljena na spletni strani Slovenske filantropije, na kateri je med drugim navedeno, da med organizirano prostovoljsko delo ne spadajo naslednje oblike brezplačnega dela: - delo, ki ga opravljamo v okviru družine in je običajno v sorodstvenih in prijateljskih odnosih, - volontersko pripravništvo, - opravljanje družbeno koristnega dela na podlagi sodne odločbe, - delo, ki ga opravijo zaposleni v okviru neplačanih nadur ter - pridobivanje delovnih izkušenj v okviru tržnega sektorja. Dodatna dela in naloge, kot so pomoč trenerju pri izvajanju treningov z mlajšimi igralkami, pomoč pri spremstvu, sodelovanje pri organizaciji in izvedbi poletnega odbojkarskega tabora ter druga podobna dela pa ne spadajo v nobeno izmed v prejšnjem odstavku navedenih alinej. Vsa ta dela je tožnica opravljala v dobro drugih ali v splošno korist, in sicer po svoji svobodni volji in brez pričakovane materialne koristi zase. Tega opravljenega dela torej ni mogoče opredeliti drugače kot prostovoljno delo. Res je, da je to delo opravljala pod okriljem društva, katerega članica je, a dejstvo je, da večino prostovoljnega dela v društvih opravljajo prav člani teh društev. Tudi člani prostovoljnih gasilskih društev, turističnih in drugih društev prostovoljna dela v največjem obsegu opravljajo za društvo, katerega člani so. Številnih dejavnosti društva, pri katerih je tožnica prostovoljno sodelovala (npr. poletni tabor, rekreativna vadba) so se udeležili tudi otroci in odrasli, ki niso člani društva, poleg tega ima društvo status društva, ki deluje v javnem interesu. To pomeni, da je s svojim prostovoljnim delom v društvu tudi delala dobro za širšo družbeno korist. Prostovoljno delo pa bi moralo biti v skladu s kriteriji ovrednoteno z dvema točkama.

12.Tožnica se prav tako ne strinja s stališčem upravnega organa, da njene aktivnosti v OK ... ne more vrednotiti s tremi točkami, ker kapetanka ekipe po kriteriju 4 - Vpetost v aktivnosti družbenega življenja ni navedena kot vodilna funkcija. Opozarja, da med primeri, navedenimi v oklepaju, res ni besedne zveze kapetan ekipe, a je v kriterijih zapisano: npr. predsednik, organizator, vodja tečajev, demonstrator, raziskovalec, trener, vodja ali druge enakovredne zaposlitve. Že v pritožbi je bilo pojasnjeno, da ima kapetan članske odbojkarske ekipe vsekakor posebno funkcijo, saj je v klubu, v katerem trener nima pomočnika, prav kapetan njegova desna roka. Kot kapetanka ekipe je tožnica zadolžena za izvedbo dela treningov, za izvedbo ogrevanja na tekmah, ekipo zastopa na igrišču (kapetan je namreč edini, ki sme govori s sodniki) in tudi izven igrišča (skrb za dobre odnose, izjave za medije itd.). Sicer pa je na splošno znano, in to priznavajo tudi vsi športniki, da ima kapetan ekipe med igralci posebno funkcijo. Naslov enega izmed prispevkov na uradni spletni strani A. A. je "Kapetanska vloga je izredna čast in hkrati velika odgovornost". Nenazadnje pa je že iz same definicije izraza kapetan, zapisane v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), nedvomno razvidno, da v športu beseda kapetan označuje vodjo tekmovalnega moštva. Funkcija kapetana ekipe je torej nedvomno ena izmed drugih enakovrednih zaposlitev in bi jo tako po mnenju tožnice v skladu s kriteriji razpisa morali točkovati s tremi točkami.

13.Tožnica nadalje navaja, da je bila v šolskem letu 2021/2022 članica Dijaške sekcije ..., poleg tega pa je za društvo opravljala tudi prostovoljna dela. Kar je že bilo zapisano glede članstva in prostovoljstva tožnice pri OK ..., velja tudi za članstvo in prostovoljstvo pri ... Marsikateri član društva koristi le ugodnosti, ki mu jih prinaša članstvo, nekateri člani pa so opravljali različna dela, med njimi tudi tožnica (izvajanje učne pomoči učencem in dijakom, načrtovanje in organizacija prireditev, sprejemanje gostov, pospravljanje in čiščenje, itd.). Le nekateri člani so za svoje delo prejeli denarno nadomestilo, drugi, vključno z njo, pa so delo opravljali po svoji svobodni volji in brez pričakovanja materialnih koristi, kar pomeni, da je tožnica pod okriljem ... opravljala prostovoljno delo, kar bi moralo biti v skladu s kriteriji razpisa ovrednoteno z dvema točkama. Pri tem se sklicuje na potrdilo predsednika ..., g. B. B., iz katerega je razvidno, da je bila tožnica članica društva in da je za društvo opravljala tudi prostovoljna dela. Prav tako je iz potrdila predsednika ..., g. C. C., razvidno, da je bila članica tega kluba in da je za klub opravljala tudi prostovoljna dela.

14.V zvezi z navedbami drugostopenjskega organa, da izjemnega dosežka tožnice na maturi ne more umestiti med vrednotenje po kriteriju 6 - Druga pomembna dejstva in okoliščine, ker ji je bila v sklopu vrednotenja po kriteriju 5 - Pohvale, nagrade, priznanja in diplome za priznanje ravnateljice že dodeljena ena točka, tožnica opozarja na dejstvo, da o tem, kaj vključuje priznanje ravnateljice, ne more odločati župan sam po svoji lastni presoji, temveč to lahko pojasni le sama ravnateljica. K tožbi tako prilaga pojasnilo ravnateljice DSŠ Lendava, ge. D. D., o dodelitvi priznanja ravnateljice tožnici z dne 13. 4. 2023. Meni tudi, da podani argument v drugostopenjski odločbi ni relevanten, saj so ji bile dodeljene točke za dosežke na tekmovanjih, na katerih je zastopala šolo (logika, logična pošast), za dosežke na šolski odbojki in za objavo prispevka v šolskem glasilu. Po mnenju tožnice je k prepoznavnosti in ugledu šole prispevala z vsem tem, česar pa strokovna komisija ne bi smela upoštevati, saj je to že vključeno v priznanje ravnateljice. K temu dodaja, da ji je bilo priznanje ravnateljice podeljeno zaradi prepoznane dodane vrednosti njenega vsestranskega delovanja in za učinke njenih uspehov, s katerimi je prispevala k prepoznavnosti in ugledu šole. Da tega priznanja tožnica ni prejela zaradi dosežka na maturi, potrjuje tudi dejstvo, da je enako priznanje ravnateljice prejelo več dijakov, ne glede na njihov dosežek na maturi.

15.Glede navedbe drugostopenjskega organa, da k vlogi na javni poziv za dodelitev enkratnih denarnih nagrad v letu 2022 za izjemne dosežke dijakov in študentov v Občini Lendava za dosežek na maturi ni priložila verodostojnega potrdila, tožnica pojasnjuje, da za ta dosežek ni prejela posebne pohvale ali priznanja, priložila bi lahko le maturitetno spričevalo, a iz tega dokumenta ni razvidno, da je dosegla najvišje število točk v generaciji. Dosežki mature so sicer objavljeni v več medijih, navedba je preverljiva tudi na DSŠ Lendava, kjer je tožnica maturo opravljala. V kolikor je toženka ocenila, da je tožničina vloga na javni poziv za dodelitev enkratnih denarnih nagrad v letu 2022 za izjemne dosežke dijakov in študentov v Občini Lendava nepopolna oziroma da niso predložena vsa potrdila, pa bi morala na podlagi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in ji določiti rok, v katerem jo mora popraviti, česar pa ni storila.

16.Tožnica zanika navedbe drugostopenjskega organa, da dosežka o uspehu na maturi v vlogi na javni poziv ni navedla in pojasnjuje, da je dosežke po kriteriju 4 - Vpetost v aktivnosti družbenega življenja v vlogi navedla in opisala v rubriki Podatek o vpetosti v aktivnosti družbenega življenja, pohvale in druga pomembna dejstva in okoliščine iz kriterija 6 - Druga pomembna dejstva in okoliščine pa je v vlogi navedla in opisala v rubriki Morebitna druga pomembna dejstva v zvezi z izjemnim dosežkom in druge posebne okoliščine, ki bi lahko vplivale na dodelitev nagrade, vključno z opisom razlogov o tem, zakaj kandidat meni, da je ustrezen izbor. Tožnica je na to mesto umestila tudi dosežek na maturi, saj ga v skladu s kriteriji razpisa ni bilo mogoče umestiti v nobeno drugo rubriko. V drugem odstavku je navedla, da je opravljala splošno maturo, ki jo je opravila z odličnim uspehom in pri tem dosegla najvišje število točk v generaciji gimnazijcev DSŠ Lendava. V tretjem odstavku pa je navedla priznanje ravnateljice za uspešno in vsestransko sodelovanje na dejavnostih, ki so prispevale k ugledu in prepoznavnosti šole. Strokovna komisija je upoštevala in točkovala le slednje, dosežka na maturi pa ni upoštevala.

17.Po mnenju tožnice je biti najboljši maturant v generaciji zagotovo dosežek, ki v sklopu kriterija 6 - Druga pomembna dejstva in okoliščine ne more biti vrednoten z 0 točkami. Kot izjemni dosežek ta uspeh najbrž prepoznavajo tudi drugi, saj je bila deležna številnih pohval in čestitk, ne samo sorodnikov, prijateljev in profesorjev, temveč tudi številnih ljudi lokalne skupnosti in tudi širše. O najuspešnejših maturantih so poročali tudi mediji na regijski ravni. Župan toženke vsako leto priredi sprejem učencev zaključnih razredov osnovnih šol in glasbene šole, ki so imeli v šoli vsa leta odličen uspeh, in jih tudi pohvali ter nagradi. To potrjuje, da Občina Lendava, ki je razpisala javni poziv za dodelitev nagrad za izjemne dosežke, odličen uspeh učencev prepoznava kot izjemni dosežek. Izpostavlja, da je bila z doseženimi 28 točkami glede na javno dostopne podatke med 10% najboljšimi maturanti na državni ravni, v Občini Lendava pa je bila na splošni maturi najuspešnejša maturantka. Tožnica predlaga, da se dosežek na maturi po kriteriju 6 - Druga pomembna dejstva in okoliščine uvrsti v drugo alinejo (specifična dejstva ali okoliščine) in se ji dodeli 20 točk.

Tožnica tako meni, da je upravičena do višjega izplačila enkratne denarne nagrade v letu 2022, saj je dosegla večje število točk glede na njene izjemne dosežke, strokovna komisija pa njenih dosežkov ni točkovala pravilno. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Navedbe toženke

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz izpodbijanih odločb ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno. Poudarja, da je pri točkovanju v celoti spoštovala razpis in kriterije za vrednotenje vlog iz javnega poziva. Ocenjevanje tožnice ni v ničemer odstopalo od ocenjevanja drugih, ki so se prijavili na omenjeni razpis, zato tovrstne tožbene navedbe šteje za popolnoma neutemeljene. Kot ugotavlja sama tožnica, se kriterija prostovoljstvo in članstvo izključujeta, zato je popolnoma logično, da če je tožnica zaradi članstva v OK ... dobila točko, ne more biti iz istega naslova biti točkovana kot prostovoljka v odbojkarskem klubu. Meni tudi, da je tožnici pravilno priznala eno točko za delovanje pri ..., vse ostale aktivnosti, ki jih počne tožnica pri omenjenem klubu, pa so zgolj obveznosti, ki izhajajo iz članstva, zaradi česar tožnici iz tega naslova ni bilo moč priznati dodatnih oziroma višjih točk.

Odločitev brez glavne obravnave

Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanih odločb ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi (drugi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Poleg tega dejansko stanje, relevantno za presojo, med strankama ni bilo sporno; sporna so bila namreč vprašanja, vezana na razlago pogojev javnega poziva, torej vprašanja pravilne uporabe materialnega prava. V takšnih situacijah pa je v prvem odstavku 59. člena ZUS-1 sodišču dano izrecno pooblastilo, da odloči brez glavne obravnave.

Sodna presoja

Tožba je utemeljena.

Sodišče uvodoma pojasnjuje, da odločanje o vlogi tožnice o prijavi na javni poziv po presoji Vrhovnega sodišča RS

ne predstavlja upravne zadeve v smislu 2. člena ZUP, temveč drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP, ki določa, da se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom.

V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je tožnica podala vlogo, s katero se je prijavila na javni poziv za dodelitev enkratnih denarnih nagrad v letu 2022 za izjemne dosežke dijakov in študentov v Občini Lendava, na podlagi katere ji je toženka ob upoštevanju Kriterijev za vrednotenje vlog iz javnega poziva priznala 29 točk (s prvostopenjsko odločbo ji je bilo sprva priznanih 26 točk) in ji dodelila denarno nagrado v višini 1.000,00 EUR. Sporno pa je vrednotenje dveh dosežkov po kriteriju 4 - Vpetost v aktivnosti družbenega življenja, in sicer glede:

- udeležbe tožnice v OK ..., za članstvo v katerem ji je tožena stranka priznala eno točko, tožnica pa meni, da bi ji moralo biti bodisi priznanih šest točk (ena točka za članstvo, dve točki za prostovoljstvo in tri točke za vodilno funkcijo kot kapetanka odbojkarske ekipe) bodisi tri točke, kolikor znaša najvišja od treh navedenih postavk;

- udeležbe tožnice v ..., za članstvo v katerem ji je toženka priznala eno točko, tožnica pa meni, da bi ji morala priznati dve točki, saj je poleg članstva v klubu opravljala tudi prostovoljno delo.

Poleg tega je med strankama sporno tudi vprašanje vrednotenja odličnega rezultata tožnice na splošni maturi (28 točk, kar predstavlja doseženo najvišje število točk v generaciji gimnazijcev na DSŠ Lendava), za katerega je toženka štela, da je že upoštevano v okviru priznanja ravnateljice za uspešno in vsestransko sodelovanje po kriteriju 5 - Pohvale, nagrade, priznanja in diplome, tožnica pa meni, da bi morali dosežen uspeh na splošni maturi upoštevati kot specifična dejstva ali okoliščine (kriterij 6 - Druga pomembna dejstva in okoliščine) in se ji za ta izjemni dosežek dodeliti 20 točk.

V Kriterijih za vrednotenje vlog iz javnega poziva je pod točko 4 - Vpetost v aktivnosti družbenega življenja predvideno naslednje točkovanje: članstvo - 1 točka, prostovoljstvo - 2 točki, vodilna funkcija (npr. predsednik, organizator, vodja tečajev, demonstrator, raziskovalec, trener, vodja ali druge enakovredne zaposlitve) - 3 točke.

Sodišče najprej pojasnjuje, da je iz navedenega kriterija smiselno razvidno, da gre pri vrednotenju vpetosti v aktivnosti družbenega življenja za stopnjevanje oblik udeležbe oziroma vključenosti v posamezne organizacije, zato je po presoji sodišča v primeru, če vlagatelj hkrati izpolnjuje dva ali več pogojev, treba točkovanje izvesti na način, da se vlagatelju prizna najvišja stopnja udeležbe v organizaciji.

V obravnavanem primeru je bil javni poziv namenjen dodelitvi enkratnih denarnih nagrad za izjemne dosežke dijakov in študentov Občine Lendava, zato je treba po presoji sodišča pojem vodilne funkcije razlagati v skladu z namenom javnega poziva, ki je v nagrajevanju dijakov in študentov Občine Lendava za njihove izjemne dosežke, med drugim z vidika njihove vpetosti v aktivnosti družbenega življenja. Pri tem je iz kriterija 4 moč ugotoviti, da v oklepanju navedeni primeri vodilnih funkcij niso našteti taksativno, temveč primeroma, pri tem pa ne gre le za člane uprave oziroma člane vodilnih organov, temveč je kriterij zasnovan širše (izrecno so denimo vključeni organizatorji in trenerji).

Ob upoštevanju nalog, ki jih v odbojkarski ekipi izvaja kapetan, kakor tudi dejstva, da beseda kapetan že po splošni jezikovni definiciji (kot izhaja iz SSKJ) označuje vodjo tekmovalnega moštva, sodišče meni, da je treba funkcijo tožnice kot kapetanke ekipe v OK ... v skladu s kriterijem 4 - Vpetost v aktivnosti družbenega življenja šteti kot vodilno funkcijo in ji posledično priznati točke za navedeno funkcijo kot najvišjo stopnjo udeležbe v OK ...

Sodišče nadalje pojasnjuje, da je organizirano prostovoljstvo v 7. členu ZProst opredeljeno kot prostovoljsko delo, ki se skladno z določbami tega zakona opravlja v okviru prostovoljskih organizacij, kot jih opredeljuje prvi odstavek 9. člena tega zakona in ga posameznik izvaja redno in najmanj 24 ur letno. V prvem odstavku 9. člena ZProst je določeno, da so prostovoljske organizacije po tem zakonu pravne osebe zasebnega prava, vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom iz 38. člena tega zakona, katerih delovanje je z zakonom opredeljeno kot nepridobitno in katerih osnovna dejavnost ni v nasprotju z opredelitvijo prostovoljstva, določenega v 2. členu tega zakona in ki zagotavljajo in usposabljajo prostovoljce za prostovoljsko delo ali v katerih se prostovoljsko delo izvaja v dobro drugih ali v splošno korist. Za društva, zavode in ustanove torej velja, da se kot prostovoljska organizacija štejejo takrat, ko izvajajo prostovoljsko delo v dobro drugih ali v splošno korist ali zagotavljajo in usposabljajo prostovoljce za prostovoljsko delo ter so vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij. V okviru nevladne organizacije pa lahko prostovoljsko delo izvajajo tako člani kot drugi zainteresirani posamezniki. Navedbe drugostopenjskega organa, da je članstvo formalna oblika pripadnosti klubu, prostovoljstvo pa neformalna oblika izvajanja določenih aktivnosti in da je posledično treba ta dva pojma strogo ločiti, so torej po presoji sodišča zmotne oziroma nepravilne. Ne glede na navedeno pa je iz tožbenih navedb razbrati, da tožnica niti ni navajala, da bi imel KLŠ status prostovoljske organizacije oziroma da bi bil kot tak vpisan v vpisnik prostovoljskih organizacij. Sodišče zato ocenjuje kot pravilno oceno toženke, da je tožnici za članstvo v ..., ki nima statusa prostovoljske organizacije, priznala eno točko, saj njenega aktivnega udejstvovanja v navedenem društvu (pomoč pri organizaciji dogodkov in udeležba na teh dogodkih, sodelovanje na raznih prireditvah) v smislu Kriterijev za vrednotenje vlog iz javnega poziva ni mogoče šteti za prostovoljstvo.

Sodišče pa pritrjuje tožbenim navedbam, da priznanje ravnateljice samo po sebi ne pomeni, da je s tem že zajet odličen rezultat splošne mature, saj po takšni razlagi, kot jo je v zvezi s tolmačenjem Kriterija 5 - Pohvale, nagrade, priznanja in diplome zavzel drugostopenjski organ (da je navedeno priznanje podeljeno za celostni uspeh dijaka oziroma za vse uspehe, ki jih je dosegel v času šolanja), ne bi smeli posebej vrednotiti niti preostalih dosežkov, doseženih v času šolanja, npr. priznanj na tekmovanjih iz posameznih predmetnih področij, kar pa je toženka posebej predvidela v Kriterijih za vrednotenje vlog iz javnega poziva. Nadalje tudi ne drži, da tožnica v svoji vlogi doseženega uspeha na splošni maturi ni navedla v seznamu izjemnih dosežkov, saj je odličen uspeh na splošni maturi, s čimer je dosegla najvišje število točk v generaciji gimnazijcev DSŠ Lendava, jasno navedla v obrazložitvi vloge. V kolikor je upravni organ dvomil v navedbe v vlogi tožnice glede doseženega uspeha na splošni maturi, pa bi jo moral skladno s prvim odstavkom 67. člena ZUP pozvati na dopolnitev vloge.

Sodišče soglaša s stališčem tožnice, da je dosežen odličen uspeh na splošni maturi (28 točk) in doseženo najvišje število točk v generaciji gimnazijcev DSŠ Lendava izjemen dosežek, ki bi ga bilo kot takega potrebno vrednotiti v okviru specifičnih dejstev in okoliščin. K temu sodišče še dodaja, da je kriterij 6 - Druga pomembna dejstva in okoliščine, ki v primerjavi z ostalimi kriteriji tudi prinaša daleč najvišje število točk (po tem kriteriju je komisija vlagateljem lahko dodelila od 0 do 10 točk za običajna, od 11 do 30 točk za specifična/e ter od 31 do 50 točk za izredna/e dejstva oziroma okoliščine), povsem nekonkretiziran. Nejasne pogoje, ki jih v javnem razpisu oziroma pozivu postavi toženka, pa je treba razlagati v korist tožnice kot prijaviteljice. Ker gre torej za izjemen dosežek, bi morala toženka po presoji sodišča tožnici po kriteriju 6 - Druga pomembna dejstva in okoliščine priznati točke (vsaj) v sredinski vrednosti predvidenega razpona za specifična dejstva in okoliščine.

Upoštevajoč vse navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, obe izpodbijani odločbi (tako prvostopenjsko kot tudi drugostopenjsko) odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki, da ob upoštevanju stališč iz te sodbe (peti odstavek 64. člena ZUS-1) izpelje ponovni postopek in nato izda odločbo z ustrezno obrazložitvijo.

Stroški postopka

V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnica, ki jo je v postopku upravnega spora zastopal odvetnik kot pooblaščenec, zadeva pa je bila rešena na seji, upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, kar skupaj z 22% DDV (odvetnik je namreč zavezanec za DDV) znaša 347,70 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženki.

Obresti od zneska stroškov je sodišče tožnici prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ).

Plačana sodna taksa za postopek bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

-------------------------------

Na podlagi doseženih točk so bile vlagateljem dodeljene sledeče denarne nagrade: od 1 do 15 točk- 500,00 EUR, od 16 do 30 točk - 1.000,00 EUR, od 31 do 45 točk - 1.500,00 EUR in od 45 točk naprej 3.000,00 EUR.

Prim. sodbi Vrhovnega sodišča RS X Ips 357/2015 z dne 5. 4. 2017 in X Ips 358/ 2015 z dne 5. 4. 2017.

V 2. členu ZProst je prostovoljstvo opredeljeno kot družbeno koristna brezplačna aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe.

Tako npr. sodba Upravnega sodišča RS II U 333/2020 z dne 15. 3. 2023 in I U 1069/2018 z dne 18. 6. 2020.

Enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006.

Zveza:

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 4, 67, 67/1 Zakon o prostovoljstvu (2011) - ZProst - člen 2, 7, 9, 9/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.