Jedro

Med skupne dohodke uživalca pokojnine (133. člen ZPIZ-1) se všteva tudi dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za olajšave po določbah zakona o dohodnini.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice, odločilo, da se razveljavi odločba tožene stranke št. P- 6005546 z dne 6.2.2002 in se spremeni tako, da se tožnici prizna pravica do varstvenega dodatka od 1.9.2001 dalje in odpravilo odločbi z dne 6.2.2002 in 17.12.2001 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje, s tem, da mora izdati nov upravni akt najkasneje v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe. Toženi stranki je naložilo tudi plačilo odmerjenih stroškov postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je odločitev sodišča v nasprotju z določbo 133. člena ZPIZ-1. Sodišče pri odločitvi ni upoštevalo, da zakon določa, da se v skupne dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov, za priznanje pravice do varstvenega dodatka, upoštevajo dohodki, od katerih se plačuje davek, kar pomeni, da je treba to določbo razumeti v smeri določanja vrst vštevnih dohodkov in ne višin teh dohodkov. Zakon o dohodnini ni poseben predpis iz 133. člena ZPIZ-1, saj določa le odbitke in olajšave v zvezi z odmero davkov, ne določa pa, da se kateri koli del katastrskega dohodka ne bi upošteval v zvezi s pravico do varstvenega dodatka. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da jo razveljavi skupaj s sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Ker revizija ne uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tega revizijskega razloga ni preizkušalo.

Sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava.

Namen varstvenega dodatka je preprečevanje in odpravljanje socialnih stisk tistih uživalcev pokojnin, s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki si sami ne morejo zagotoviti socialne varnosti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Varstveni dodatek je socialni korektiv, ki se lahko priznava ob točno določenih pogojih iz prvega odstavka 132. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1 - Uradni list RS, št. 106/99 in nadalj.), pri čemer je treba upoštevati premoženjski cenzus, ki je eden od pogojev za priznanje pravice ogroženosti socialne varnosti uživalca ali članov njegove družine.

V sporni zadevi je treba odločiti o tem, ali je treba med dohodke uživalca pokojnine upoštevati celoten dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, ali se ta dohodek zmanjša za olajšave in odbitke po ustreznih določbah Zakona o dohodnini (ZDoh-1 - Uradni list RS, 71/93).

V prvem odstavku 133. člena ZPIZ je določba, da se med skupne dohodke uživalca in njegovih družinskih članov, za izračun izpolnjevanja pogoja premoženjskega cenzusa, vštevajo vsi dohodki, ki jih ima uživalec pokojnine in družinski člani iz delovnega razmerja, dohodek iz samostojne dejavnosti, dohodek od premoženja in drugi dohodki, od katerih se plačuje davek.

Glede vštevanja v osnovo za dohodnino 6. člen ZDoh določa, da se katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč všteva zmanjšan za katastrski dohodek zemljišč, za katera so priznane oprostitve in olajšave ter zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost. Ker ZPIZ-1 določa, da se med skupne dohodke uživalca pokojnine vštevajo dohodki, od katerih se plačuje davek, je treba upoštevati še določbo 25. člena ZDoh, ki določa, da je osnova za davek iz kmetijstva katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih za ugotavljanje katastrskega dohodka. Iz prvega odstavka 33. člena ZDoh pa izhaja, da se zavezancu prizna posebna olajšava, če je bil donos na posamezni kmetijski parceli ali na več kmetijskih parcelah manjši zaradi naravnih nesreč, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali drugih izrednih dohodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti.

Olajšavo se, kot je določeno v drugem odstavku 33. člena ZDoh, prizna tako, da se katastrski dohodek vsake take parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. To pa pomeni, da pri priznavanju olajšave ne gre samo za izračun višine dohodkov in ne gre za odmero davka (ali plačilo davka) z odbitki in olajšavami, kot si to zmotno razlaga tožena stranka. Res je, da dohodek zavarovanca še vedno predstavlja njegov celoten dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, vendar ZDoh ta dohodek ustrezno zniža ob upoštevanju olajšav in od tega zmanjšanega dohodka se nato plačujejo davki.

Ker prvi odstavek 133. člena ZPIZ-1 za premoženjski cenzus upošteva dohodke, od katerih se plačuje davek, to pomeni, da tožena stranka nima prav, ko pri določitvi premoženjskega cenzusa upošteva katastrski dohodek brez priznanih olajšav, ker (glede na zakonsko terminologijo) olajšave pomenijo zmanjšan katastrski dohodek, ta pa pomeni dohodek, od katerega se plačuje davek. Zato revizijsko sodišče zaključuje, da sta obe nižji sodišči tožbenemu zahtevku tožnice ugodili utemeljeno in v skladu z veljavnimi predpisi. Ker je sodišče odločalo ob pravilni uporabi materialnega prava, je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.