Jedro

V obravnavani zadevi je navezava na krajevno izključno pristojnost po drugem odstavku 103. člena ZS v tem, da se upnica v predlogu za izdajo začasne odredbe sklicuje na upravičenja iz intelektualne lastnine in z njimi utemeljuje obstoj nelojalne konkurence skozi dejanski stan tipskih primerov iz 2. in 5. alineje tretjega odstavka 134. člena ZPOmK-2.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Upnica nosi sama svoje pritožbene stroške, dolžnici pa je dolžna v 8 dneh od prejema tega sklepa povrniti njene pritožbene stroške v znesku 373,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe. Ugotovilo je, da upnica v izkaz verjetnosti terjatve navaja, da obstaja njena terjatev iz naslova dejanj nelojalne konkurence, ker dolžnica neupravičeno uporablja njeno znamko in znak „Alvotex“ in njeno intelektualno lastnino v povezavi z izdelkom „pasti za ose“. Ker gre zato za spor o pravicah intelektualne lastnine, je odločilo, da je za odločanje po drugem odstavku 103. člena Zakona o sodiščih – ZS izključno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

2.Upnica je vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (338. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Trdi, da ne gre za spor o pravicah intelektualne lastnine, ker uveljavlja terjatev iz naslova nelojalne konkurence. Višjemu sodišču zato predlaga, da ugotovi, da je Okrožno sodišče v Kranju pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe in izpodbijani sklep razveljavi. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3.Dolžnica je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine je na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, razen za spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami, risbami in tehničnimi izboljšavami (drugi odstavek 103. člena ZS).

6.Pristojnost se presodi po navedbah v predlogu za zavarovanje (drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato so odločilne dejanske okoliščine, ki jih je upnica zatrjevala v predlogu, in zahtevki, ki jih je v njem postavila. Tako iz predloga izhaja, da ima upnica registrirano EU znamko „Alvotex“ (št. 018688154), dolžnici pa očita, da brez njenega soglasja v gospodarskem prometu uporablja znak „Alvotex“ (opremlja embalažo izdelkov s tem znakom, na trgu ponuja izdelke, označene s tem znakom, ta znak uporablja na poslovni dokumentaciji in v oglaševanju, registrirano ima spletno domeno avlotex.com in na njej vzpostavljeno stran za spletno trženje izdelkov pod tem znakom), kar ustvarja zmedo na trgu. Nadalje upnica navaja, da je za izdelek „pasti za ose“ zasnovala obliko, način in potisk embalaže, kar predstavlja njeno intelektualno lastnino. Dolžnici očita, da je izkoristila prodajno uspešnost in prepoznavnost tega izdelka ter oblikovala istovrsten izdelek, pri čemer za njegovo embalažo in oglaševanje uporablja fotografije upnice, kar ustvarja zmedo glede izvora in kakovosti blaga. Opisano ravnanje upnici povzroča škodo, zato predlaga izdajo začasne odredbe, s katero bi se dolžnici v gospodarskem prometu prepovedala uporaba znaka „Alvotex“ in izdelka „pasti za ose“ z embalažo in fotografijami upnice ter naložila odstranitev izdelkov, označenih z znakom „Alovtex“, in izdelkov „pasti za ose“, označenih s fotografijami upnice.

7.V obravnavani zadevi je navezava na krajevno izključno pristojnost po drugem odstavku 103. člena ZS v tem, da se upnica v predlogu za izdajo začasne odredbe sklicuje na upravičenja iz intelektualne lastnine in z njimi utemeljuje obstoj nelojalne konkurence skozi dejanski stan tipskih primerov iz 2. in 5. alineje tretjega odstavka 134. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence – ZPOmK-2, v skladu s katerima se kot dejanje nelojalne konkurence šteje prodaja blaga z označbami ali podatki, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo glede izvora, načina proizvodnje, količine, kakovosti ali drugih lastnosti blaga in neupravičena uporaba imena, firme, znamke ali druge oznake drugega podjetja, ne glede na to, ali je to dalo soglasje, če se s tem ustvari ali se utegne ustvariti zmeda na trgu. Bistven očitek dolžnici je, da upnici nelojalno konkurira, ker pri nastopanju na trgu krši in izkorišča njeno intelektualno lastnino in ji s tem povzroča škodo.

8.Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre za predlog za izdajo začasne odredbe v zvezi z intelektualno lastnino, o katerem kot izključno krajevno pristojno odloča Okrožno sodišče v Ljubljani (II/5. točka 101. člena in drugi odstavek 103. člena ZS). Izpodbijani sklep je zato pravilen. Ker v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9.Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžnici pa mora povrniti priglašene stroške odgovora na pritožbo, ki jih je višje sodišče odmerilo v skladu z določili Odvetniške tarife – OT in dolžnici priznalo strošek odgovora na pritožbo (500 točk), 2% za materialne stroške, 22% DDV, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v višini 0,60 EUR znaša skupaj 373,32 EUR. Upnica je dolžna dolžnici povrniti stroške pritožbenega postopka v 8 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom Obligacijskega zakonika – OZ in 313. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza: