Jedro

Prihod očeta povzročitelja škode, ki je prav tako tožen (solidarno s sinom) na sodišče in njegovo pojasnilo razpravljajočem sodniku, da se sin naroka ne more udeležiti zaradi bolezni, mora sodnik uradno zaznamovati.

Takšen uradni zaznamek bi imel naravo vloge po 3. točki 1. odstavka 332. člena ZPP, zaradi katere ne bi bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka. Če tega sodnik ob prihodu drugega toženca ni storil, je pa to ugotovil v zapisniku na naroku, tožena stranka ne more biti v slabšem položaju kot bi bila, če bi sodnik ravnal pravilno.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje in delna sodba zaradi izostanka sodišča prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo delno sodbo zaradi izostanka, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika na plačilo 409.505,00 SIT. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in delno sodbo zaradi izostanka potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V reviziji trdi, da ni bilo pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka, ker se je drugi toženec približno 15 dni pred obravnavo zglasil pri sodniku F. K., mu tedaj izročil zdravniško potrdilo za prvega toženca in mu povedal, da se ne bo mogel udeležiti pripravljalnega naroka. Na naroku dne 15.11.1993 so bila torej splošno znana dejstva, zaradi katerih prvi toženec ni mogel priti na narok. Tožena stranka zato predlaga, da revizijsko sodišče odločbi druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom.

Revizija je bila vročena tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o reviziji ni izjavil, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Revizija je utemeljena.

Po 332. členu ZPP je dopustno izdati sodbo zaradi izostanka, če tožena stranka ne pride na pripravljalni narok do konca naroka, vendar le, če z vlogo ni oporekala tožbenemu zahtevku (3. točka 1. odstavka 332. člena ZPP).

Razpravljajoči sodnik je na naroku dne 15.11.1993 ugotovil, da vabilo za prvega toženca ni bilo izkazano. Ugotovil pa je tudi, da se je drugi toženec (zanj je bila vročitev vabila sicer izkazana) zglasil pri njem več dni pred narokom ter mu pojasnil razmere doma, zaradi katerih se prvi toženec naroka ne bo mogel udeležiti (zapisnik z dne 15.11.1993, list. št. 7 spisa).

Revizijsko sodišče ugotavlja, da bi razpravljajoči sodnik moral ob prihodu drugega toženca na sodišče uradno zaznamovati njegov prihod in razloge, zaradi katerih je na sodišče prišel. Ravnanje drugega toženca je namreč v pravdni zadevi, v kateri tožnik toži povzročitelja škode (prvega toženca) in njegovega očeta (drugega toženca) solidarno, pri čemer slednjega kot osebo, ki je odgovorna za mladoletnega povzročitelja, je potrebno obravnavati kot predlog za preložitev naroka. Takšen uradni zaznamek bi imel naravo vloge po že navedeni 3. točki 1. odstavka 332. člena ZPP, zaradi katere ne bi bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka. Če tega sodnik ob prihodu drugega toženca ni storil, je pa to ugotovil v zapisniku na naroku, tožena stranka ne more biti v slabšem položaju kot bi bila, če bi sodnik ravnal pravilno.

Revizijsko sodišče zato ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka. Reviziji je zato ugodilo in na podlagi 394. člena ZPP obe odločbi razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo moralo o zadevi ponovno odločati. V ponovnem postopku bo moralo izvesti dokazni postopek po splošnih določbah ZPP. Revizijsko sodišče pa ni ugodilo predlogu za obravnavanje pred spremenjenim senatom (verjetno pred drugim sodnikom), ker razlogov za takšno odločitev tožena stranka v reviziji ni navedla.