Jedro

Dediči kot pravni nasledniki pogodbenika oz. kot pogodbeniki se lahko na zapuščinski obravnavi sporazumejo o razvezi darilne pogodbe za primer smrti. Tak sporazum jih veže in ga v pritožbi z enostransko izjavo ne morejo preklicati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišče prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, katero premoženje sodi v zapuščino po pokojni S. D., da je zapustnica glede nepremičnine (parc. št. 1061/1 k. o. X.) z dedinjo, hčerko N. D., sklenila darilno pogodbo za primer smrti, ki pa ni izvedena, in da sta se zakoniti dedinji hčerki J. in N. D. dogovorili, da ta pogodba ne velja in da dedujeta na podlagi zakona. Zato ju je razglasilo za zakoniti dedinji vsako do ½.

2. Dedinja N. D. se zoper sklep pritožuje. Navaja, da jo je na zapuščinski obravnavi presenetilo, da je sestra darilni pogodbi nasprotovala, zato je sama sodnika prosila za odložitev odločanja, da razmisli o novo nastali situaciji. Temu ni bilo ugodeno in pri izražanju njene volje glede te pogodbe je prišlo do napačne izjave, da soglaša z zakonitim dedovanje. To izjavo preklicuje in želi, da darilna pogodba za primer smrti ostane v veljavi. Dodatno je izvedela še, da je sestra razglasila osebni stečaj in tudi zato nasprotuje zakonitemu dedovanju.

3. Sodedinja J. D. na pritožbo ni odgovorila pravočasno, zato se njenih navedb iz odgovora ne upošteva.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi izhaja, kar je navedeno v prvi točki tega sklepa, torej, da sta se dedinji dogovorili, da darilna pogodba za primer smrti med zapustnico in pritožnico „(...) ne velja več in ne predstavlja temelja za pridobitev lastninske pravice N. D.“. S tem sta (posredno) določili obseg dediščine, ki jo dedujeta na podlagi zakona vsaka eno polovico. Pritožnica sicer govori o zmoti, vendar zgolj pavšalno; nič ne navede, kaj (v čem) je bila njena zmota in zakaj naj bi bila v zmoti. To je tudi v logičnem nasprotju s kasnejšo, sicer tudi nerelevantno navedbo, s katero pojasnjuje nasprotovanje izdanemu sklepu o dedovanju, češ da je sedaj sestra razglasila osebni stečaj, saj to nanjo oz. na njene pravice iz dedovanja v ničemer ne vpliva.

6. Nobenega dvoma ni, da sta J. in N. D. kot hčerki zapustnice njeni (edini) zakoniti dedinji. Temu pritožnica ne more nasprotovati, saj za to nima nobene, ne pravne ne dejanske, podlage. Pritožnica si je zgolj premislila glede tega, da sta s sodedinjo kot pravni naslednici zapustnice in sama kot pogodbena stranka spremenili pogodbeno razmerje - darilo za primer smrti, in sicer sta pogodbo sporazumno razvezali, saj sta bili soglasni, da naj ne pride do njene izpolnitve (prenosa lastninske pravice na pritožnico na podlagi te pogodbe). Za to zadošča že navadna izjava (1); oblične pogodbe je namreč mogoče razvezati tudi z neobličnim sporazumom (53. čl. Obligacijskega zakonika), v konkretnem primeru pa je bil sporazum dosežen celo na sodišču, pred sodnikom, na zapisnik, zato o njegovi veljavnosti in učinkih ne more biti nobenega dvoma. Enostransko, brez soglasja sodedinje, pritožnica pogodbe ne more spet oblikovati (“vzpostaviti“), ker se je premislila.

7. Dediči kot pravni nasledniki pogodbenika oz. kot pogodbeniki se lahko na zapuščinski obravnavi sporazumejo o razvezi darilne pogodbe za primer smrti. Tak sporazum jih veže in ga v pritožbi z enostransko izjavo ne morejo preklicati.

8. Pritožbeni očitki so torej neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (1. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).

(1) Primerjaj določbo 103. čl. Obligacijskega zakonika (Prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve).