Jedro

Okoliščini, da v hiši biva več oseb, ki imajo isti nabiralnik, in da je mati prvotožene stranke obvestili o sodnih pošiljkah najverjetneje vrgla v peč, nista opravičljiva razloga za zamudo pri vložitvi odgovora na tožbo.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita zamudna sodba in sklep z dne 9. 6. 2015. II. Pravdne stranke krijejo same stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je prvotoženka dolžna plačati tožeči stranki 3.019,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 9. 2014 do plačila(1). Prvo sodišče je drugotožencu naložilo, da je dolžan plačati tožeči stranki 726,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 9. 2014 dalje do plačila, toženima strankama pa še, da sta dolžni plačati tožeči stranki 147,20 EUR pravdnih stroškov v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. S sklepom z dne 9. 6. 2015 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožencev za vrnitev v prejšnje stanje, ker sta zamudila rok za odgovor na tožbo.

2. Toženi stranki s pritožbo zoper zamudno sodbo in s pritožbo zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njun predlog za vrnitev v prejšnje stanje, izpodbijata sodbo in sklep iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(2). V pritožbah navajata, da na naslovu, kjer živita, živi tudi mož, sin in starša prvotoženke, poleg A. Ž. pa še I. Ž. Te osebe uporabljajo isti poštni nabiralnik, na katerem je samo napis „Ž.“. Pošto iz nabiralnika dostikrat pobira mati prvotoženke, zato je možno, da je obvestili o sodnih pošiljkah odnesla v peč skupaj z reklamnimi letaki. Prvotoženi stranki je njena mati 9. 1. 2015 rekla „D., tole je včeraj prinesel poštar“ in ji izročila poštni pošiljki za toženi stranki. Prvotožena stranka je bila prepričana, da je poštar pošiljki prinesel 8. 1. 2015, takšno informacijo je prvotožena stranka dala tudi drugotoženi stranki. Toženi stranki sta bili prepričani, da sta pošiljki prejeli 8. 1. 2015. Mati prvotožene stranke je očitno zavrgla obe obvestili glede teh pošiljk, zato sta toženi stranki upravičeno zamudili rok za vložitev odgovora na tožbo. V sfero toženih strank ne sodi, če jima je nekdo tretji vrgel proč obvestilo o sodni pošiljki.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbi in predlagala, da se pritožbi zavrneta in da se potrdita zamudna sodba in sklep.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi 116. člena ZPP pravilno zavrnilo predlog toženih strank za vrnitev v prejšnje stanje. Toženi stranki sta zamudili rok za vložitev odgovora na tožbo iz neupravičenih razlogov. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je bil poziv vročen toženima strankama na naslovu na katerem bivata. Okoliščini, da v hiši biva več oseb, ki imajo isti nabiralnik in da je mati prvotožene stranke obvestili o sodnih pošiljkah najverjetneje vrgla v peč, nista opravičljiva razloga za zamudo pri vložitvi odgovora na tožbo. Prav tako ni opravičljiv razlog za zamudo okoliščina, da se je prvotoženka zanesla na izjavo njene matere, da je prejela sodni pošiljki 8. 1. 2015, čeprav iz vročilnice izhaja, da sta bili puščeni v predalčniku 7. 1. 2015. 6. Tožba in poziv na odgovor na tožbo sta bili vročeni toženima strankama v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP. Obvestila in sodna pisanja so bila pravilno puščena v nabiralniku, ki ga uporabljata toženi stranki, kar izhaja že iz njunih navedb v tožbi in v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Predlog s katerim toženi stranki predlagata vrnitev v prejšnje stanje, ni utemeljen tudi iz razloga, ker je prvotožena stranka od svoje matere prejela sodne pošiljke, o čemer je seznanila tudi drugotoženo stranko, zato bi morali toženi stranki ob potrebni skrbnosti preveriti datum vročitve, s tem pa bi se lahko seznanili, kdaj se jima izteče rok za odgovor na tožbo.

7. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo v skladu s 318. členom ZPP. Pravilno je ugotovilo, da je bila toženima strankama pravilno vročena tožba v odgovor, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, hkrati pa je tudi pravilno ugotovilo, da toženi stranki nista pravočasno odgovorili na tožbo.

8. Pritožbeni razlogi, ki jih navajata toženi stranki v pritožbah zoper zamudno sodbo in sklep, s katerim je bil zavrnjen njun predlog za vrnitev v prejšnje stanje, niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

9. Toženi stranki s pritožbama nista uspela, zato krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka, enako tudi tožeča stranka, ker odgovora na pritožbo nista bila potrebna.

Op. št. (1): Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom popravilo očitno pisno napako, s tem, ko je dodalo, da tožnici pripadajo zakonite zamudne obresti, saj v izvirniku sodbe ni bilo navedeno, do kakšnih zamudnih obresti je tožeča stranka upravičena.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZPP.