Jedro

Skladno z določilom 453.a člena ZPP se v sporu majhne vrednosti šteje, da je tožena stranka tožbeni zahtevek pripoznala, če (pravočasno) ne odgovori na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena ( zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sta toženi stranki dolžni plačati tožeči stranki 250,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov: 50,00 EUR od 17. 6. 2000 dalje do plačila, od 200,00 EUR od 16. 6. 2020 dalje do plačila ter odločilo, da sta toženi stranki dolžni povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 310,80 EUR.

2. Toženi stranki (v nadaljevanju toženca) vlagata pritožbo zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Očitata, da v zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, ker iz tožbenih navedb ni izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka. Samo dejstvo, da nekdo pridobi lastninsko pravico, ni podlaga za plačevanje najemnine, če je uporabnik že prej imel pravico stvar brezplačno uporabljati. Iz tožbenih navedb ne izhaja, da so podane vse predpostavke za neupravičeno obogatitev. Prejšnji lastnik deleža stanovanja je stanovanje prepustil brezplačno. V stečajnem postopku je tudi toženec uveljavljal izločitveno pravico in večji delež na stanovanju. Toženca tudi izpodbijata sodbo, ker je pripoznava dana v zmoti. Toženca sta bila prepričana, da tožeča stranka ni izkazala svoje terjatve in nista pričakovala, da bi sodišče lahko tožbi ugodilo. Če bi vedela, da je v tožbi zadosti dokazov za sodišče, bi pravočasno vložila odgovor na tožbo. Toženca se pritožujeta tudi zoper odločitev o stroških. Sodišče jima je naložilo plačilo stroške izvensodnega zahtevka, čeprav v skladu s sodno prakso se ti stroški ne priznavajo, ker so zajeti v stroških za sestavo tožbe.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene očitke ter se zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi je na podlagi določila petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odločala sodnica posameznica.

6. Tožbeni zahtevek glasi na denarni znesek, ki ne presega 2.000,00 EUR, ta znesek je določen kot mejni v sporu majhne vrednosti.1 Na posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti sta bila toženca opozorjena s pozivom na odgovor na tožbo.2 V pozivu je pod točko 3 izrecno navedeno, da v kolikor tožena stranka na tožbo ne bo odgovorila v roku 8 dni ali če odgovor na tožbo ne bo obrazložen, se bo štelo da pripoznava tožbeni zahtevek, ter da bo v tem primeru sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero bo zahtevku ugodilo, če ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, z navedbo ustreznik členov ZPP.

7. Pritožbeno ni sporno, da toženca na tožbo nista odgovorila, pritožba pa očita, da sodišče sodbe na podlagi pripoznave ne bi smelo izdati, ker niso izpolnjeni vsi pogoji 453.a člena ZPP. In sicer meni, da bi sodišče moralo ugotavljati, da iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.

8. Skladno z določilom 453.a člena ZPP se v sporu majhne vrednosti šteje, da je tožena stranka tožbeni zahtevek pripoznala, če (pravočasno) ne odgovori na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena ( zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka). Sodišče prve stopnje v takšnem primeru brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona. Iz povzetega določila jasno izhaja, da sodišče preverja le, ali morebiti ne gre za zahtevek, s katerim tožeča stranka ne more razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP). Sodišče druge stopnje zato zavrača smiselni pritožbeni očitek, da bi bilo sodišče pred izdajo sodbe na podlagi pripoznave dolžno preverjati ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Sodišče, z izjemo preizkusa po določbi 3. člena ZPP, pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave ne uporabi materialnega prava. Takšna sodba se zato lahko izpodbija zgolj zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Tudi pritožbeni očitek, da je bila pripoznava dana v zmoti, ker sta bila toženca prepričana, da tožnik ni izkazal svoje terjatve in zato nista pričakovala, da bo sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo, ni utemeljen. Sodba na podlagi pripoznave je bila v obravnavanem primeru izdana na podlagi zakonske domneve o pripoznavi tožbenega zahtevka, ker toženca v odrejenem roku na tožbo nista odgovorila in ne na podlagi njune izjave o pripoznavi3. 9. Toženca prav tako neutemeljeno izpodbijata odločitev o stroških, z očitkom, da sodišče ne bi smelo tožnici priznati stroškov izvensodnega zahtevka. Iz prilog pod A8 in A6 je razvidno, da sta bila predpravdna zahtevka tožnice za plačilo uporabnine za uporabo stanovanja z dne 5. 6. 20204 poslana obema toženima strankama. Zahtevka sta obrazložena in sicer zajemata dejanske navedbe glede lastništva tožnice, bivanja tožencev v spornem stanovanju, upravičenja tožnice do plačila uporabnine za bivanje v stanovanju s strani toženih strank ter navedbo materialnopravne podlage za zahtevek ter izračun višine terjatve. Posebej so specificirani tudi odvetniški stroški. Glede na povzeto vsebino in obseg je odločitev sodišča prve stopnje, da gre za obrazložen zahtevek pred vložitvijo tožbe, pravilna in utemeljena z določbo tar. št. 38/1 Odvetniške tarife.

10. Sodišče druge stopnje zato ugotavlja, da v postopku sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, kar bi lahko bil edini dopustni pritožbeni razlog zoper sodbo na podlagi pripoznave (tretji odstavek 338. člena ZPP), izdano v postopku v sporu majhne vrednosti ter, da je tudi stroškovna odločitev pravilna. Pritožba zato ni utemeljena in jo je sodišče druge stopnje kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Ker toženca s pritožbo nista bila uspešna, tožnica pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k rešitvi pritožbe, nosijo pravdne stranke vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (določbe 154., 155 in 165. člena ZPP).

1 Določba prvega odstavka 443. člena ZPP. 2 Poziv toženi stranki naj odgovori na tožbo na list. št. 8 in 9 spisa. 3 VSC sodba Cp/2010: To pa pomeni, da gre za zmoto o pravnih posledicah, ki nastanejo neodvisno od volje strank in po sili samega zakona (v obravnavanem primeru določbe 316. člena ZPP). Že zato takšna zmota ne upravičuje do izpodbijanja izjave volje in kot pravna zmota tudi ni opravičljiva. 4 Prvotoženec je predpravdni zahtevek prejel 8. 6. 2020 - povratnica priložena k prilogi pod A8.