Jedro

V upravnem sporu se določbe ZPP glede na prvi odstavek 22. člena ZUS-1 uporabljajo primerno in to samo za tista vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. Ker so roki za uporabo instituta za vrnitev v prejšnje stanje v ZUS-1 posebej urejeni (24. člen ZUS-1), glede teh rokov ni mogoče uporabiti določb ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozen zavrglo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je tožnik 26. 6. 2014 vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za plačilo sodne takse za tožbo. Sklep sodišča prve stopnje I U 766/2014 z dne 10. 6. 2014, s katerim je bil postopek po tožbi ustavljen, ker tožnik ni plačal sodne takse za tožbo, je bil tožnikovi pooblaščenki vročen 12. 6. 2014. Glede na takšno dejansko stanje in 8-dnevni prekluzivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje po drugem odstavku 24. člena ZUS-1 je predlog, vložen 26. 6. 2014, prepozen in ga je sodišče zavrglo.

2. V pritožbi tožnik uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki v 117. členu določa 15-dnevni subjektivni rok za vložitev predloga. Rok za plačilo sodne takse v ZUS-1 ni urejen. ZPP pa v 105. a členu določa, kdaj se plačilo sodne takse šteje za procesno predpostavko. Zato glede vrnitve v prejšnje stanje pri procesnih predpostavkah ni mogoče uporabiti 24. člena ZUS-1. Tudi plačilni nalog za plačilo sodne takse je izdan na podlagi določb ZPP. Zaradi uporabe 24. člena ZUS-1 so kršene določbe Ustave RS (14., 22., 23. in 25. člen). Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je tožnik vložil 26. 6. 2014, glede na to, da je v predlogu sam navedel, da je za zamudo izvedel 12. 6. 2014, prepozen.

5. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v tretjem odstavku 1. člena določa, da se v postopku odločanja glede plačila sodnih taks smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ZST-1 ne določa drugače. 6. V obravnavani zadevi se predlog za vrnitev v prejšnje stanje nanaša na zamudo roka za plačilo sodne takse za tožbo v upravnem sporu. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje tudi ni vložen iz razloga, ki je v 6.c členu ZST-1 določen kot razlog za posebno vrnitev v prejšnje stanje.(1) Tožnik je namreč v predlogu kot razlog zamude navedel, da plačilnega naloga ni prejel zaradi napake pri operaterju elektronskih komunikacijskih omrežij. Zato se v obravnavani zadevi pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje presoja po določbah ZUS-1. Ta pa v drugem odstavku 24. člena določa subjektivni 8-dnevni rok za vložitev predloga. Ta rok začne teči z dnem, ko je prenehal vzrok za zamudo oziroma z dnem, ko je stranka izvedela za zamudo.

7. Že sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tožniku pojasnilo, da se v upravnem sporu določbe ZPP glede na prvi odstavek 22. člena ZUS-1 uporabljajo primerno, in to samo za tista vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. Ker so roki za uporabo instituta za vrnitev v prejšnje stanje v ZUS-1 posebej urejeni (24. člen ZUS-1), glede teh rokov ni mogoče uporabiti določb ZPP. Zaradi drugačne (različne) ureditve dolžine rokov po presoji Vrhovnega sodišča niso kršene v pritožbi navedene določbe Ustave RS. Pa tudi sicer so tožnikovi ugovori v tem delu splošni in nekonkretizirani, zato posebnih razlogov zavrnitve ne terjajo.

8. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

(1) ZST-1 v prvem odstavku 6.c člena, kot razlog za posebno vrnitev v prejšnje stanje, določa primer, ko je bila plačilna transakcija za plačilo sodne takse ponudniku plačilnih storitev odrejena tako, da je slednji prejel ali odtegnil s plačnikovega računa znesek sodne takse pred potekom roka, določenega v plačilnem nalogu.