Jedro

Prvostopenjsko sodišče je pri dosoji odškodnine za skaženost ugotovljena dejstva, da je tožeča stranka po poklicu frizerka, da je leva roka z vidno brazgotino na hrbtišču stalno izpostavljena pogledom strank, pri čemer gre tožeča stranka z roko tudi v neposredno bližino strank in se jih celo dotika, kar je moteče, premalo upoštevalo. Upoštevaje dejstvo, da se brazgotine na hrbtni stranki leve roke (dlani) ne da pokriti z oblačili in je vseskozi vidna zunanji okolici, in zlasti glede na poklic tožeče stranke, je po oceni višjega sodišča primerna denarna satisfakcija za to obliko škode 1.500,00 EUR.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se v I. točki izreka sodbe znesek 6.500,00 EUR nadomesti z zneskom 7.200,00 EUR, v III. točki izreka sodbe pa se znesek 1.690,20 EUR nadomesti z zneskom 1.867,12 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 93,15 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je tožeča stranka uspela z zahtevkom za plačilo 6.500,00 EUR zavarovalnine z obrestmi, v presežku pa je sodišče prve stopnje njen zahtevek zavrnilo. Stroške tožeče stranke v višini 1.690,20 EUR je naložilo v plačilo toženi stranki.

2. Zoper zavrnilni del sodbe in posledično zoper stroškovni del odločitve se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sodbe tako, da pritožbeno sodišče prisojeno zavarovalnino zviša za 3.000,00 EUR. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Trdi, da odmerjena zavarovalnina ne ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine in je bistveno nižja od sodne prakse v primerljivih primerih. Meni, da sodišče prve stopnje ni ustrezno ovrednotilo zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožnice, ki jih je ugotovil izvedenec. Zaradi kožnega transplanta, ki ga ima tožnica na levi roki, ki je občutljivejši na zunanje dražljaje in poškodbe, je še posebej kritično delo s kemikalijami in frizerskimi preparati. Sodišče prve stopnje je v tem delu sicer ugotovilo, da se tožnica lahko zaščiti z rokavicami, vendar lahko to izvede le pri barvanju in spiranju las, vsa druga opravila pa lahko izvaja samo brez uporabe rokavic, kar pomeni, da mora biti posebej pazljiva, da ta predel roke ne pride v stik s kemikalijo oziroma preparati, zato je pri delu manj suverena in bolj počasna. Primerna odškodnina (zavarovalnina) za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti bi znašala 7.000,00 EUR. Tudi zavarovalnina za duševne bolečine zaradi skaženosti bi morala biti višja. Navaja, da je sodišče prve stopnje glede skaženosti izpostavilo vsa pravno relevantna dejstva, ki pa jih ni ustrezno ovrednotilo. Ocenjuje, da ji po tej postavki pripada zavarovalnina v višini 1.800,00 EUR. Pri obeh odškodninskih postavkah bi sodišče moralo v večji meri upoštevati dejstvo, da je tožeča stranka po poklicu frizerka. Pri tem se sklicuje na primere iz sodne prakse.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Dne 19. 4. 2013 je bila tožnica kot voznica motornega vozila poškodovana v prometni nesreči, za katero je bila sama odgovorna. V pravdi je uveljavljala plačilo zavarovalnine po zavarovalni pogodbi o zavarovanju voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO plus. Iz na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga pritožba ne izpodbija, izhaja, da je v obravnavani nezgodi utrpela rano na hrbtišču leve roke, prekinitev tetive mišice iztegovalke za četrti prst leve roke ter steklene tujke v levi roki. Izvedenka travmatologinja je dopustila, da je tožnica poleg naštetih poškodb utrpela tudi udarnino obraza, izvedenec stomatolog pa je v svojem mnenju dopustil možnost, da je ob prometni nesreči prišlo do nastanka pok v porcelanu na prevlekah in členu ter do poškodbe delne proteze v zgornji čeljusti. Takoj po dogodku je bila prepeljana v bolnišnico, kjer je ostala do 9. 5. 2013. Zdravljenje je bilo zaključeno v januarju 2014. 6. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti priznalo 5.000,00 EUR odškodnine. Prvostopenjsko sodišče je pri dosoji odškodnine iz tega naslova upoštevalo vse v pritožbi izpostavljene okoliščine in jih pravilno ovrednotilo, jih torej ustrezno individualiziralo in hkrati umestilo glede na primerljive škode. Pritožnica zgolj s poudarjanjem trajnih posledic v obliki izgube moči v četrtem in petem prstu leve roke ter posledično grobe moči (stiska) cele roke in zmanjšanem občutku levice na zunanje dražljaje, kar je ugotovilo že sodišče prve stopnje, ter temu sledečim očitkom, da sodišče navedenih dejstev ni ustrezno in v zadostni meri upoštevalo, ni prepričljiva. Glede na ugotovitve izvedenskega mnenja, ob upoštevanju tožničine izpovedbe, še zlasti pa ob primerjavi z odškodninami, dosojenimi v primerljivih zadevah,(1) je odmerjena odškodnina v višini 5 povprečnih neto plač iz tega naslova primerna in ustrezno individualizirana.

7. Utemeljeno pa se pritožba zavzema za dosojo višje odškodnine iz naslova skaženosti. Prvostopenjsko sodišče je pri dosoji odškodnine za to obliko škode ugotovljena dejstva, da je tožeča stranka po poklicu frizerka, da je leva roka z vidno brazgotino na hrbtišču stalno izpostavljena pogledom strank, pri čemer gre tožeča stranka z roko tudi v neposredno bližino strank in se jih celo dotika, kar je moteče, premalo upoštevalo. Upoštevaje dejstvo, da se brazgotine na hrbtni stranki leve roke (dlani) ne da pokriti z oblačili in je vseskozi vidna zunanji okolici, in zlasti glede na poklic tožeče stranke, je kot rečeno v tem delu prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in izpodbijano sodbo spremenilo (peta alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP) tako, da je iz tega naslova dosojeno odškodnino zvišalo za 700,00 EUR. Po oceni višjega sodišča namreč znaša primerna denarna satisfakcija za to obliko škode 1.500,00 EUR (na prvi stopnji dosojenih 800,00 EUR in 700,00 EUR) oziroma 1,5 povprečne neto plače v RS. Taka odškodnina je po oceni višjega sodišča odmerjena v okviru primerljivih primerov.(2)

8. Enakih primerov sicer v sodni praksi praktično ni, različnih primerov pa tudi ni mogoče matematično enačiti. Naloga sodišča je zato, da poišče ustrezno vrednostno ravnotežje med sorazmerno lažjimi in sorazmerno hujšimi primeri. Glede na težo in trajanje vseh telesnih bolečin, nevšečnosti, duševnega trpljenja zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti, ki so (bili) prisotni pri tožeči stranki v posledici obravnavanega škodnega dogodka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prisojena odškodnina iz naslova nematerialne škode ustrezno umeščena med zneske odškodnin, ki so bili v sodni praksi prisojeni v primerljivih škodnih primerih. Dosojenih ji je približno 14 povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji.(3) Z dosojo te odškodnine je po mnenju višjega sodišča upoštevano tako načelo individualizacije kot načelo objektivizacije odškodnine.

9. Sprememba višine dosojene odškodnine narekuje tudi spremembo prvostopenjske sodbe v stroškovnem delu (drugi odstavek 165. člena ZPP). Uspeh tožeče stranke po delni spremembi znaša približno 64 %, uspeh tožene stranke pa 36 %. Glede na tako izračunan uspeh, ob upoštevanju neizpodbijane odmere stroškov prvostopenjskega sodišča, je tožeča stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov v znesku 1.874,32 EUR, tožena stranka pa glede na njen uspeh do povračila stroškov v znesku 7,20 EUR. Po pobotu je tožena stranka dolžna tožeči povrniti 1.867,12 EUR pravdnih stroškov z obrestmi, kot jih je prisodilo prvostopno sodišče. 10. Pritožbene stroške je drugostopenjsko sodišče odmerilo po specificiranem stroškovniku pritožnice, saj so vsi priglašeni stroški pritožbenega postopka, to je 375 točk oziroma 172,13 EUR (vrednost točke znaša 0,459 EUR), povečanih za 22 % DDV v znesku 37,86 EUR, ter sodna taksa v znesku 195,00 EUR, kar skupno znaša 405,00 EUR, potrebni. Glede na pritožbeni uspeh, ki je približno 23 % (tožeča stranka se s pritožbo zavzema za dosojo še 3.000,00 EUR), izračun pokaže, da mora tožena stranka tožeči povrniti 93,15 EUR stroškov pritožbe.

Op. št. (1): Zlasti tudi tistih, na katere se sklicuje sama pritožba. V zadevi II Ips 199/99 je bilo za (skupno gledano) hujše poškodbe (tudi hrbtenice) tožniku, ki je po poklicu frizer, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti prisojenih približno 6 takratnih povprečnih neto plač. V zadevi II Ips 739/2006 so bile tožniku za ureznino na levi roki in posledično omejeno funkcijsko sposobnost leve roke iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti prisojene 3 takratne povprečne neto plače. V zadevi II Ips 437/2000, v kateri je bila zaradi zloma koželjnice pri tožnici, poškodovani v prometni nesreči (frizerki), ugotovljena 15 % okvara zdravja s pričakovanim napredovanjem zaradi posttravmatske artroze, pa ji je bilo zaradi duševnih bolečin iz tega naslova prisojenih 18 takratnih povprečnih neto plač.

Op. št. (2): Prim. npr. II Ips 199/99 (1,5 povprečne neto plače), II Ips 739/2006 (0,5 povprečne neto plače), II Dor 110/2011 (1 povprečna neto plača), II Ips 645/2008 (1,2 povprečne neto plače), II Ips 343/2003 (2,7 povprečne neto plače).

Op. št. (3): Ob upoštevanju plačanega nespornega zneska zavarovalnine 10.000,00 EUR, ki ga je tožena stranka tožeči nakazala dne 23. 6. 2014.