Jedro

Tožena stranka ugodilnega dela sodbe (odločitve o glavni stvari) ne izpodbija, ampak izpodbija le odločitev o stroških postopka, tako da je treba njeno pritožbo obravnavati kot pritožbo zoper sklep.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka III. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je Sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi namernega povzročanja škode delodajalcu, opr. št. ... z dne 23. 4. 2010, ki ga je tožena stranka izdala tožnici nezakonit in se razveljavi, zato tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja z vsemi pravicami in obveznostmi (točka I izreka). Zavrnilo je tožničin zahtevek, da se toženi stranki naloži, da tožnico pozove nazaj na delo, ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prizna vse pravice iz naslova odpovedane pogodbe o zaposlitvi iz delovnega razmerja ter jo prijavi za vpis v matično evidenco ZPIZ za čas od 10. 5. 2010 dalje, ji obračuna bruto plačo in od tega plača pripadajoče davke in prispevke ter ji izplača neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznega mesečnega neto zneska v plačilo do plačila (točka II izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnici v roku 15 dni povrne stroške postopka v znesku 459,91 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku paricijskega roka do plačila (točka III izreka).

Tožena stranka se pritožuje zoper točko III izreka izpodbijane sodbe. Navaja, da je bila tožba v tem sporu vložena zgolj zaradi stroškov postopka, kar pa v urejenih pravnih sistemih ni dopustno. Tožnica je ves čas delala in prejemala plačilo za delo. Tožena stranka ni ničesar enostransko preklicala, saj je tožnica prejela preklic sklepa odpovedi in mu ni ugovarjala. Tožnica je ta preklic prejela, še preden je vložila tožbo na sodišče, kar je še dodaten dokaz, da je bila tožba vložena izključno zaradi stroškov postopka. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče zavrže sodbo (pravilno tožbo) v III. točki.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del prvostopenjske sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

O pritožbi je drugostopenjsko sodišče odločilo s sklepom, čeprav tožena stranka sicer izpodbija III. točko izreka drugostopenjske sodbe. Prvi odstavek 166. člena ZPP namreč določa, da se izrek o stroških, ki je vsebovan v sodbi, sme izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep. Tožena stranka ugodilnega dela odločitve o glavni stvari (točka I izreka) ne izpodbija, temveč izpodbija zgolj odločitev o stroških postopka, zato je njeno pritožbo potrebno šteti kot pritožbo zoper sklep.

Pritožbene navedbe o tem, da se tožnici ni zgodilo nič, da je ves čas hodila na delo in prejemala plačo ter da je tožbo vložila šele potem, ko je tožena stranka že preklicala sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kažejo na to, da tožena stranka meni, da tožnica sploh ni imela pravnega interesa za vložitev tožbe oziroma da je tožbeni zahtevek neutemeljen ter da zato tožnica nima pravice do povrnitve stroškov postopka. Vendar pa pritožbeno sodišče ne more preizkušati, ali je bil tožbeni zahtevek (v obsegu, kateremu je bilo ugodeno) utemeljen, saj tožena stranka točke I izreka ni izpodbijala, kar pomeni, da je izpodbijana sodba v tem delu postala pravnomočna. Pravnomočnost ugodilnega dela prvostopenjske sodbe pa pomeni, da je tožnica upravičena do povrnitve utemeljeno priglašenih stroškov postopka.

Prvi odstavek 154. člena ZPP določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Tožena stranka v tem sporu ni uspela, saj je sodišče prve stopnje ugodilo tožničinemu zahtevku za razveljavitev izpodbijanega sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je tožnici dolžna povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka. Pri tem niti ni bistveno, da je sodišče prve stopnje zavrnilo reintegracijski del tožbenega zahtevka, kar je posledica tega, da je tožnica dejansko ves čas zaposlena pri toženi stranki.

Stroške postopka je sodišče prve stopnje odmerilo v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP ter drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.