Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo (zvin vratne hrbtenice).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožniku plačati odškodnino v znesku 1.887,00 EUR (prej 452.200 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki od zneska premoženjske škode 9,18 EUR (prej 2.200 SIT) tečejo od 16.9.1999 do plačila, od preostalega zneska pa od 20.3.2002 do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu tako spremenilo, da je toženi stranki naložilo, da mora tožniku plačati še znesek 834,59 EUR (prej 200.000 SIT) s 13,5% zamudnimi obrestmi za čas od 1.1.2002 do 20.3.2002, od 21.3.2002 dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter 13,5% zamudne obresti od zneska 1.877,82 EUR (prej 450.000 SIT) za čas od 1.1.2002 do 19.3.2002. V ostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka vlaga revizijo, kolikor je bil zavrnjen njen zahtevek za plačilo nadaljnje odškodnine iz naslova nepremoženjske škode v znesku 4.798,86 EUR (prej 1,150.000 SIT), pri čemer uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj se izpodbijana sodba spremeni z upoštevanjem v reviziji uveljavljanega zneska. Po mnenju revizije v izpodbijani sodbi ni v zadostni meri upoštevan obseg škode, ki je tožniku nastala zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter mu nastaja zaradi duševnih bolečin ob zmanjšanju življenjske aktivnosti. Dosojena odškodnina je prenizka. Mnenje izvedenca medicinske stroke v skladu s predloženo zdravstveno dokumentacijo ter podatki, ki jih je posredoval sam tožnik, omogočajo prisojo celotne zahtevane odškodnine. Gibljivost tožnikovega vratnega dela hrbtenice je namreč omejena prav v vseh smereh, poškodba pa mu je pustila tudi funkcionalne posledice, zaradi katerih ni več zmožen opravljati tistih del, ki zahtevajo hitre in sunkovite gibe z vratno hrbtenico. Gre za oviranje pri vsakodnevnih življenjskih aktivnostih in športnem udejstvovanju. Ob obremenitvah se mu pojavljajo tudi bolečine v vratnem delu hrbtenice.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Tožnik je v prometni nesreči dne 22.7.1999 utrpel zvin vratne hrbtenice in udarec v levo ramo. Gre za tipično poškodbo vratne hrbtenice, pri kateri subjektivnih poškodovančevih navedb ni mogoče medicinsko objektivizirati. Opis zdravljenja z ugotovitvami o nastopu trajnih posledic omogoča sklepanje, po katerem je nastalo škodo treba uvrstiti med škode manjšega obsega. Bolečinsko obdobje - brez obstoja hudih telesnih bolečin - je bilo razmeroma kratko, zdravljenje pa je bilo ambulantno in v krajšem obdobju končano. Težave, ki so tožniku zaradi posledic poškodbe nastale, so deloma tudi posledica degenerativnih sprememb hrbtenice in prejšnje hrbtenične poškodbe. Po mnenju izvedenca medicinske stroke so podane le težave, ki nastajajo pri sunkovitih gibih glave in prisiljeni drži. Sodišče druge stopnje je opisano dejansko stanje pri pravni presoji o določitvi višine odškodnine pravilno upoštevalo, ko je večji poudarek pri določitvi višine odškodnine posvetilo telesnim bolečinam in nevšečnostim med zdravljenjem, kakor pa duševnim bolečinam ob zmanjšanju življenjskih aktivnosti. Končno pa je višina odškodnine v skupnem znesku 650.000 SIT v skladu z odškodninami, ki jih sodišča odmerjajo v podobnih lažjih primerih. Neutemeljeno revizijo je bilo po povedanem treba zavrniti (478. člen ZPP).