Jedro

Beseda je generična ali opisna za izdelke, ki jih znamka pokriva le tedaj, kadar pri običajni rabi jezika opisuje te izdelke oziroma njihove značilnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila ugovor tožeče stranke zoper registracijo znamke št. 111 "EQUEST PRAMOX" za veterinarske proizvode in preparate, namreč sredstva zoper gliste za živali, po mednarodni klasifikaciji sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (Uradni list SFRJ-MP, št. 51-74, Uradni list RS-MP, št. 9/92, v nadaljevanju NK), razvrščene v razred 5 NK. V obrazložitvi je navedla, da je tožeča stranka vložila ugovor zoper prijavljeno znamko kot imetnik prej registrirane mednarodne znamke "PRADOX" št. 804814 za veterinarske proizvode. Meni, da je prijavljeni znak vizualno, fonetično in pomensko podoben prej registrirani znamki za enako in podobno blago. Prijavitelj se je o razlogih izrekel in navedel, da se znaka bistveno razlikujeta. Tožena stranka meni, da niso podani zavrnilni razlogi po točki b 1. odstavka 44. člena Zakona o intelektualni lastnini (v nadaljevanju: ZIL- 1). Vizualna analiza, na podlagi črkovne analize, pokaže, da primerjana znaka nista podobna. Znaka se razlikujeta že v številu besed. Ugotovitev vložnika ugovora, da je prva beseda EQUEST v povezavi s prijavljenim znakom opisovalna in je potrebno njen pomen v znaku zanemariti, ne drži. Beseda je tujega izvora in se pomensko res navezuje na konje oziroma konjenike, vendar slovenski potrošnik te besede ne bo prepoznal kot oznake v povezavi s konji. Gre za specifičen izraz, ki ni v vsakodnevni uporabi. Za slovenskega potrošnika je beseda EQUEST kot beseda tujega izvora, ki vsebuje tudi črko Q, razlikovalna in je ne bo povezal s konji. Podobnost druge besede je večja, saj je razlika le v eni črki, ki pa glede na dolžino besede in osrednjo lego vizualno učinkujeta precej drugače. Znaka se razlikujeta tudi fonetično, saj je prijavljeni znak sestavljen iz dveh besed, ki ob izgovorjavi učinkujeta povsem drugače kot znak znamke vložnika ugovora. Čeprav besede EQUEST ne moremo zanemariti, pa lahko tudi ob primerjavi samih besed PRAMOX in PRADOX ugotovimo, da je zaradi različnih črk izgovorjava teh besed drugačna. Pri pomenski primerjavi ne smemo zanemariti prve besede EQUEST, ki se v slovarjih ne pojavlja v tej obliki, ampak najpogosteje kot beseda EQUESTRIAN oziroma druge izpeljanke. V slovarju se pojavlja bodisi kot pridevnik, ki se navezuje na jahanje, oziroma samostalnik, ki označuje jezdeca oziroma konjenika. Tudi na internetu najdemo skovanko EQUEST v smislu elektronskega iskanja (različnih podatkov, iskanja zaposlitve). Glede na vsebino in pomen izraza bi tako težko trdili, da ima beseda EQUEST (ki sama sploh nima pomena) v razmerju do prijavljenega blaga opisovalni značaj. Ob zelo natančni analizi in dobrem poznavanju jezika bi potrošnik morda ustvaril neko posredno povezavo, ki je malo verjetna in neobičajna. Ker besedi PRADOX in PRAMOX nimata pomena in sta fantazijski skovanki, bo relevantni potrošnik besedi v prijavljenem znaku dojemal kot kombinacijo dveh fantazijskih besed, ki jih ne bo povezoval z znakom znamke vložnika ugovora. Izpolnjen pa je drugi pogoj, da je blago obeh znamk podobno. Vendar gre za blago, ki se prodaja v specializiranih prodajalnah in končni potrošnik običajno nima neposrednega dostopa do njega. Veliko veterinarskih proizvodov oziroma preparatov se dobi le na recept. Tudi če preparati niso na recept, je med izdelkom in končnim potrošnikom običajno strokovna oseba, ki svetuje, predlaga in ponudi najustreznejši izdelek. Tako veterinarji kot farmacevti morajo imeti poglobljeno znanje o veterinarskih proizvodih in jih ne razlikujejo le po samih znamkah, pač pa tudi po drugih kriterijih. Pri izbiri si tako pomagajo tudi s katalogi. Možnost zamenjave izdelkov različnih znamk se s tem bistveno zmanjša, zato je podobnost znamk za veterinarske proizvode lahko večja, pri tem pa ne bo obstajala verjetnost zmede v javnosti in verjetnost povezovanja znamk. Tožena stranka tako meni, da ni zamenljive podobnosti med primerjanima znakoma in je zato glede na navedeno ugovor zavrnila, postopek za registracijo pa nadaljevala.

Tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke in meni, da je napačno ugotovila dejansko stanje v zvezi s podobnostjo prijavljene znamke s predhodno. Beseda EQUEST ni dominantna beseda zaradi svojega opisnega značaja. Ima namreč določen pomen oziroma dovolj jasno asociacijo na konje, kar je v povezavi s konkretnimi proizvodi - veterinarskimi proizvodi še kako pomembno, saj pomen te besede jasno nakazuje na določene lastnosti blaga (namen). Kar je bistveno, je, da beseda EQUEST tako ni neznanka krogu relevantnih potrošnikov, kamor je šteti rejce konjev, veterinarje in ljubitelje teh živali in zato znamka "EQUEST PRAMOX" dovolj jasno nakazuje na namen blaga, označenega s tem znakom. Relevantnemu krogu potrošnikov beseda EQUEST jasno pove, da je blago označeno z znamko "EQUEST PRAMOX" namenjeno točno določeni vrsti živali. Beseda EQUEST res ni v rabi med običajnimi nerelevantnimi potrošniki, ki niso rejniki konjev ali veterinarji, je pa povsem jasno poznana prav slednjemu krogu potrošnikov ali uporabnikov, ki je v tem konkretnem primeru tudi edini relevantni krog. Tu seveda ni govora o vsakodnevni rabi izraza EQUEST. Sredstev za konje in njihovo zdravljenje res ne kupuje vsakdo, torej je edini relevantni krog potrošnikov, glede na obseg zaščite obeh znakov, v tem primeru javnost, ki se ukvarja s konji, njihovo vzrejo, zdravljenjem in ljubiteljstvom. Ta pa zagotovo ne more mimo znanega pomena besede EQUEST, ki zato nima razlikovalnega značaja v ugovarjani znamki kot celoti. S sprejemom sporne odločitve je tožena stranka odstopila od svoje dosedanje prakse kot v primeru OPTIMON kontra OPTIMIX, kjer je ocenila, da predpona OPTI zaradi opisnosti nima razlikovalne funkcije, kar je potrdilo tudi sodišče s sodbo U 1742/2002. Tako beseda EQUEST kot nedominantna in beseda z opisnim pomenom ni mogla biti predmet primerjave s predhodno znamko PRADOX. Tožena stranka bi se zato morala opredeliti s fonetičnega in vizualnega vidika le do podobnosti med besedama PRADOX in PRAMOX, ki pa se razlikujeta le v eni sami črki in sta nedvomno zavajajoče podobni. Tožena stranka pa je opravila tudi povsem zgrešen in napačen zaključek v zvezi z ugotovitvijo, da ni niti najmanjše verjetnosti, da bi znamko "EQUEST PRAMOX" povezovala javnost s predhodno znamko "PRADOX". Ob pogledu na besedi PRADOX in PRAMOX bo vsak potrošnik pomislil, da je kasnejša znamka le izpeljanka predhodne znamke tožeče stranke, saj je razlika med njima le v eni sami črki. Nič ne bi bilo nepričakovanega ali neverjetnega, da bi imela tožeča stranka registrirani obe znamki. Ker pa temu ni tako, bo prišlo do zmede. Ne strinja pa se tudi s stališčem, da ker se veterinarski proizvodi prodajajo preko strokovnjakov, ne more priti do zmede med znamkama. Podobnost obeh znakov je tako očitna, da jo lahko dovolj verjetno zamenja tudi posebej pozoren potrošnik. Glede na navedeno je tožena stranka zato posledično napačno uporabila tudi materialno pravo. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke.

Stranka z interesom v tem postopku na tožbo odgovarja in navaja, da so navedbe tožeče stranke neutemeljene. Ne drži, da prvi del znamke deluje opisno v razmerju do blaga, ki ga znamka pokriva. Beseda EQUEST ne pomeni "konj", "žival", "glista" ali "sredstvo za notranje zajedavce". Beseda EQUESTRIAN v angleškem jeziku pomeni konjeniški. Beseda EQUES pa pomeni konjenik v latinskem jeziku. Sama beseda ne pomeni nič, saj ji je dodana črka T in zaradi tega nima nobenega pomena, kvečjemu posredno asociira na konjenike in ne na konje. Beseda nikakor ni generični izraz. Četudi bi držala napačna navedba tožeče stranke, da beseda asociira na konje, bi asociacija kot takšna še vedno ne mogla biti opisna v razmerju do blaga. Gre za tako indirektno povezavo med besedo in veterinarskimi proizvodi in preparati (sredstvi zoper gliste za živali), da je nemogoče govoriti o opisnosti besede EQUEST. Znamki sta pomensko različni, saj je zadevna znamka sestavljena iz dveh fantazijskih besed in ni pomenske povezave s predhodno znamko. Zavrača tudi očitke, da naj bi med znamkama obstajala vizualna podobnost. Primerjani znamki pa sta si tudi izrazito fonetično različni. Razen tega je pri prodaji proizvodov udeležena strokovna oseba, ki je obvezana biti bistveno bolj skrbna in strokovna, kot če bi šlo za prodajo drugih proizvodov. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema razloge iz odločbe. Poudarja, da beseda EQUEST v povezavi s prijavljenim blagom ni opisovalna. Ob natančni analizi in dobrem poznavanju jezika bi potrošnik morda ustvaril neko posredno povezavo, ki je malo verjetna in neobičajna. Navedbe, da tožena stranka odstopa od svoje prakse, so neutemeljene. Pri ugotavljanju zmede v javnosti tožeča stranka izhaja iz predpostavke, da bo potrošnik osredotočen na besedi PRADOX in PRAMOX, vendar pa nikakor ne moremo in ne smemo zanemariti besede EQUEST. Razen tega pa se sporni proizvodi prodajajo v specializiranih prodajalnah, tako veterinarji kot farmacevti pa imajo poglobljeno znanje o veterinarskih proizvodih in jih ne razlikujejo le po samih znamkah, pač pa tudi po drugih kriterijih. Predlaga zavrnitev tožbe.

Zastopnik javnega interesa je udeležbo v postopku priglasil. Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je znamka "EQUEST PRAMOX" tako podobna znamki "PRADOX", ki se nanaša na iste proizvode - veterinarske proizvode in preparate (sredstva zoper gliste za živali), da obstaja verjetnost zmede v javnosti.

Po določbi točke b (1. odstavka 44. člena ZIL-1) se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezanja s prejšnjo znamko. Celovita primerjava dveh konkurirajočih si znakov terja upoštevanje vseh relevantnih značilnosti obeh znakov, kar je treba presojati s stališča povprečno informiranega in povprečno pozornega potrošnika, ki znamko običajno dojema kot celoto, ne da bi posebej analiziral njene posamezne sestavne dele. Celovit vtis, ki ga na potrošnika napravi znamka, je pogosto dosežen z elementom, ki ima izstopajočo razlikovalno oziroma dominantno moč. Pri primerjavi obeh znakov pa je potrebno upoštevati tudi vrsto proizvodov oziroma storitev, ki jih naj bi označevala znaka, ki si konkurirata. Čim večja je podobnost proizvodov oziroma storitev, toliko večja je verjetnost zmede v javnosti in obratno. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi primerjala oba znaka kot celoti na podlagi vizualnega, fonetičnega in pomenskega vidika ter po mnenju sodišča pravilno in popolno ugotovila dejansko stanje, h kateremu spada ugotovitev značilnosti obeh konkurirajočih se znakov, nato pa tudi pravilno presodila, na podlagi navedene metode, da prijavljeni znak ni enak oziroma podoben že registrirani znamki in zato tudi pravilno uporabila materialno pravo.

Med strankama je sporno, ali je tožena stranka pravilno ugotovila, da prva beseda EQUEST v prijavljeni znamki ni opisovalna ter jo je zato potrebno v poteku celovite primerjave upoštevati. Po mnenju sodišča je njena ocena pravilna in utemeljena s pravilnimi razlogi. Gre namreč za besedo tujega izvora, ki je sama po sebi brez pomena, in le v različicah posredno asociira na konja, ki pa je tudi po mnenju sodišča slovenski potrošnik ne bo prepoznal kot oznake v povezavi s konji. Beseda je generična ali opisna za izdelke, ki jih znamka pokriva le tedaj, kadar pri običajni rabi jezika opisuje te izdelke oziroma njihove značilnosti. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je za slovenskega potrošnika beseda EQUEST fantazijska in razlikovalna.

Sodišče se torej v celoti strinja s toženo stranko, da sta predmet presoje prijavljene znamke obe besedi, iz razlogov, ki jih je navedla tožena stranka, in ki jim sodišče zgoraj pritrjuje. Pravilno pa je ugotovila tudi ostale značilnosti obeh znakov, nato pa pri ugotavljanju podobnosti pravilno izhajala iz načela celovite presoje, po katerem se podobnost ocenjuje glede na znake konfliktnih znamk v celoti, ob upoštevanju rezultatov vizualne, fonetične in pomenske analize znakov. Ker je tožena stranka v izpodbijani odločbi obširno in po presoji sodišča pravilno obrazložila, zakaj se znak prijavljene znamke razlikuje od znakov znamk tožeče stranke, se sodišče v sodbi na njene razloge in ugotovitve pri opravi analiz v celoti sklicuje ter jih na tem mestu ne ponavlja (2. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS). Z ugotovitvijo, da si znaki konfliktnih znamk med seboj niso podobni, pa je tožena stranka imela v zakonu zadosti podlage, da je ugovor tožeče stranke zavrnila. Zakon namreč v točki b 1. odstavka 44. člena ZIL-1 kot enega izmed pogojev za zavrnitev registracije znamke določa enakost ali podobnost znakov. Ta zavrnilni razlog v konkretnem primeru tudi po presoji sodišča ni izpolnjen. Ugovor je utemeljen le v primeru, ko so kumulativno izpolnjeni vsi razlogi za zavrnitev registracije prijavljene znamke, določeni v relevantnih pravnih normah, sicer je tak ugovor potrebno zavrniti. V zvezi z navedenim sodišče zato kot nerelevantne zavrača tožbene ugovore glede podobnosti blaga, saj podobnost blaga med strankami ni sporna, in možnosti zmede na trgu. Sodišče se sicer strinja z mnenjem, ki izhaja iz tožbenih ugovorov, da je potrebno biti pri ugotovljeni podobnosti oziroma enakosti blaga, pri primerjavi znamk toliko bolj skrben, saj čim večja je podobnost proizvodov oziroma storitev, toliko večja je verjetnost zmede v javnosti in obratno, vendar pa se strinja tudi s stališčem tožene stranke, da ugotovljena nepodobnost znamk in način prodaje proizvodov, ki se tržijo pod obema znamkama, preprečuje, da bi relevantni potrošnik prijavljeno znamko povezoval z znamko vložnika ugovora, zaradi česar naj bi obstajala verjetnost zmede.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, ter da je odločba pravilna in zakonita, je na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS tožbo zavrnilo.