Jedro

Tudi po stališču pritožbenega sodišča je imelo sodišče prve stopnje v podanem izvedenskem mnenju sodnega izvedenca spec. psih. ustrezno podlago za odločitev v sporni zadevi. Izvedenec je tako v pisno podanem izvedenskem mnenju kot zaslišan na naroku za glavno obravnavo prepričljivo pojasnil, da je bila stranska intervenientka v spornem obdobju sposobna za opravljanje svojega dela direktorice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odločbi tožene stranke št. ... z dne 13. 7. 2015 in št. ... z dne 1. 6. 2015 v delu, ki se nanaša na ugotovitev zmožnosti za delo stranske intervenientke od 10. 6. 2015 dalje odpravita ter da se ugotovi, da je stranska intervenientka začasno nezmožna za delo zaradi bolezni tudi od vključno 10. 6. 2015 do vključno 18. 8. 2015. Sodišče je nadalje odločilo, da tožeča stranka krije sama svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je v zadevi podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1. Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je tako nesposobna za pritožbeni preizkus. Sodba vsebuje navedbe strank ter vsebino izvedeniškega mnenja, ne vsebuje pa dokazne ocene izvedenih dokazov, kakor tudi ne razlogov, ki so sodišče vodili k odločitvi. Razen tega je sodišče v dokazne namene uporabilo tudi izvedensko mnenje, ki je bilo pridobljeno v drugem postopku in ki se nanaša na drugo časovno obdobje. Uporabi tega izvedenskega mnenja pa je tožeča stranka v postopku izrecno nasprotovala. Sodišče tudi pravnega standarda začasne nezmožnosti za delo ni "napolnilo". Glede na v postopku izvedene dokaze sodba v tej smeri tudi nima razlogov. Sodišče začasne nezmožnosti za delo stranske intervenientke tudi ni ocenjevalo glede na delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Iz sodbe ne izhaja, da bi sodišče dejansko stanje povezano z delovnim mestom in zadolžitvami stranske intervenienke sploh ugotavljalo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Tako tudi ni kršilo 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot to v pritožbi uveljavlja tožeča stranka. Sodba namreč vsebuje bistvene razloge in se jo tako tudi da preizkusiti. Kot to izhaja iz komentarja k 339. členu ZPP2 je skupna bistvena in nosilna značilnost kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, da sodbe zaradi napak, naštetih v 14. točki objektivno ni mogoče preizkusiti. S sankcioniranjem teh kršitev je varovana pravica do pritožbe. Če ima namreč sodba tako hude pomanjkljivosti, da je niti preizkusiti ni mogoče, se zoper njo ni mogoče pritožiti. V predmetni zadevi pa se je sodišče prve stopnje opredelilo tako do materialnega prava kot tudi do dejstev, bistvenih za odločitev v zadevi. Sodišče prve stopnje je ocenilo izvedene dokaze ter zaradi prepričljivosti svojo odločitev oprlo na mnenje sodnega izvedenca spec. psihiatra mag. A.A., dr. med., ki je poleg pisno podanega izvedenskega mnenja svoje ugotovitve ter mnenje pojasnil tudi zaslišan na naroku za glavno obravnavo. Ne gre niti za kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena, kar tožeča stranka zgolj pavšalno navaja v pritožbi, pri čemer niti ne konkretizira protispisnosti, torej nasprotja med razlogi sodbe o vsebini listin in pa med samimi temi listinami.

5. Za odločitev v sporni zadevi so odločilne določbe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ)3 in pa določbe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: POZZ)4. Tako je v prvem odstavku 232. člena POZZ določeno, da zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. O predlogu ali zahtevi za presojo ocene osebnega zdravnika odloča imenovani zdravnik, o pritožbi zoper odločbo imenovanega zdravnika pa zdravstvena komisija. Skladno z 233. členom osebni zdravnik ali imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija opredeli začasno zadržanost od dela z datumom njenega začetka in zaključka.

6. V zvezi z vprašanjem ali je bila stranska intervenientka začasno nezmožna za delo tudi v obdobju od 10. 6. 2015 do vključno 18. 8. 2015, se je že v predsodnem postopku kot svoje delo upoštevalo delo direktorice podjetja B. d. o. o. Tako je že njen delodajalec (tožeča stranka) v pritožbi z dne 10. 7. 2015, ki je bila vložena zoper odločbo imenovanega zdravnika z dne 1. 6. 2015 navajal, da opravlja delo direktorice podjetja B. d. o. o. in da ta dela zahtevajo zbranost, koncentracijo in sprejemanje zahtevnih odločitev. Da stranska intervenienka opravlja navedeno delo v zadevi tudi ni bilo sporno. Pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo začasne nezmožnosti za delo stranske intervenientke glede na delovno mesto, za katero ima ta sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, so zato neutemeljene, razen tega gre tudi za podajanje nedovoljenih novot (prvi odstavek 337. člena ZPP). Nenazadnje tožeča stranka niti v pritožbi ne navaja, katera druga dela naj bi stranska intervenientka opravljala po pogodbi o zaposlitvi.

7. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je imelo sodišče prve stopnje v podanem izvedenskem mnenju sodnega izvedenca spec. psih. mag. A.A. ustrezno podlago za odločitev v sporni zadevi. Izvedenec je tako v pisno podanem izvedenskem mnenju kot zaslišan na naroku za glavno obravnavo prepričljivo pojasnil, da je bila stranska intervenientka v spornem obdobju sposobna za opravljanje svojega dela direktorice. Pri tem je še posebej pomembno, da se je sodni izvedenec opredelil tudi do psihiatričnega izvida lečeče psihiatrinje z dne 27. 5. 2015. Tudi lečeča psihiatrinja namreč ob pregledu ugotavlja, da je stranska intervenientka evtimna, to pomeni, da je njena čustvena lega v redu. Stranska intervenientka je vodena pod diagnozo "prilagoditvena motnja", ki je bila ugotovljena ob hospitalni obravnavi, ki pa je po mnenju sodnega izvedenca že izzvenela. Prilagoditvena motnja ima po mnenju sodnega izvedenca omejeno dobo trajanja, lahko gre za dan ali dva, lahko za dober mesec. Po izkušnjah izvedenca ta motnja traja približno 3 tedne, največ pa do 6 mesecev, potem sama mine, tudi če se ne zdravi. Tožeča stranka ugotovitev sodnega izvedenca v pritožbi niti ne izpodbija oziroma niti ne navaja, v čem bi bile nepravilne.

8. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo tudi na mnenje sodnega izvedenca, ki je bilo podano v drugi zadevi in da je uporabi tega mnenja tožeča stranka nasprotovala, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje zgolj omenja omenjeno izvedensko mnenje, ki ga je pridobilo v socialnem sporu opr. št. I Ps 1887/2015 med istima strankama z dopolnitvijo tega mnenja z dne 23. 10. 2016. Vendar pa navedeno izvedensko mnenje sploh ni odločilno v sporni zadevi, kajti nanaša se na drugo obdobje. Sodišče iz navedenega mnenja povzema zgolj splošno strokovno ugotovitev glede vpliva neugodnih psiholoških odzivov na vprašanje delovne zmožnosti. Za odločitev je bistveno, da je sodišče prve stopnje ravno zaradi nasprotovanja tožeče stranke predlogu tožene stranke, da se v zadevi postavi isti izvedenec kot v zadevi opr. št. I Ps 1887/2015, postavilo drugega izvedenca. Razen tega pa pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je sicer na naroku 24. 11. 2016 tožeča stranka nasprotovala uporabi mnenja sodnega izvedenca, ki je bilo podano v sporu opr. št. I Ps 1887/2015, vendar pa niti na naroku 24. 11. 2016, niti na naroku 9. 3. 2017, kljub temu, da je sodišče vpogledalo in prebralo navedeno izvedensko mnenje, ni ugovarjala morebitnih kršitev določb postopka po 286.b členu ZPP, kjer je določeno, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

10. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da sama trpi svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009. 3 Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami.