Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava dokazov sploh ni začelo izvajati in bi moralo pritožbeno sodišče celoten dokazni postopek izvesti samo. Pogoji za razpis pritožbene obravnave tako niso izpolnjeni, saj ne gre samo za ponovitev ali dopolnitev že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi z dne 18.1.2006, za priznanje pravic iz naslova pogodbe o zaposlitvi z dne 18.6.2004 in za plačilo razlike v plači med relativnim razmerjem 1,39 in 2,07 ter za ugotovitev ničnosti dogovora glede prenosa pogodbenih in drugih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja št. 19/16-2006 z dne 24.1.2006 med tožečo in toženo stranko ter P. d.d. v 1. alineji 3. čl. Zavrglo pa je tožbo v delu, ki se nanaša na podredni tožbeni zahtevek za razveljavitev dogovora glede prenosa pogodbenih in drugih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja št. 19/16-2006 z dne 24.1.2006 med tožečo in toženo stranko ter P. d.d. v 1. alineji 3. čl. Sodišče je tožniku naložilo povračilo odmerjenih stroškov postopka z zamudnimi obrestmi toženi stranki.
Sodišče je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in je spremenilo zavrnilni del sodbe glede ugotovitve nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi z dne 18.1.2006, razveljavilo zavrnilni del sodbe glede priznanja pravic iz naslova pogodbe o zaposlitvi z dne 18.6.2004 in plačila razlike med izplačano plačo in plačo po relativnem razmerju 2,07 ter sklep o stroških postopka. V tem delu je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem delu sodbe pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Zoper sklep sodišča druge stopnje je vložila pritožbo tožena stranka. Navaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, iz katere pogodbe o zaposlitvi lahko tožnik uveljavlja pravice pri delodajalcu prevzemniku in da ne gre za nepopolno ali zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče druge stopnje je zagrešilo bistveno kršitev postopka s svojo odločitvijo, da je potrebno počakati na odločitev v sporu, ki teče med tožnikom in P. d.d., ker je od te odločitve odvisno, katere pravice bo uveljavljal tožnik proti toženi stranki. Sodišče druge stopnje je tudi kršilo 1. odstavek 30. člena ZDSS-1 s tem, ko je odločitev o razveljavitvi utemeljevalo s potrebo po preveritvi ali je tožnik uveljavljal predhodno zahtevek po 1. odstavku 204. člena ZDR, čeprav je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje jasno, da tožnik ni uveljavljal tega zahtevka pred vložitvijo tožbe. Pritožnik tako predlaga, da Vrhovno sodišče sklep drugostopenjskega sodišča razveljavi in zadevo vrne v obravnavo drugostopenjskemu sodišču. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Po določbi prvega odstavka 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1- Uradni list RS, št. 2/2004) sodišče druge stopnje zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne sme razveljaviti izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku, in zadeve vrniti v novo sojenje, če je nepravilnosti mogoče odpraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Po določbi drugega odstavka istega člena je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi v novo sojenje v nasprotju z določbo prvega odstavka istega člena dovoljena pritožba. V pritožbenem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje.
Z določbo 30. člena ZDSS-1 se ne uvaja možnost neke splošne pritožbe zoper sklepe sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vračanju zadeve v novo sojenje. V primeru pritožbe, ki jo določa drugi odstavek 30. člena ZDSS-1, gre za možnost uveljavitve pritožbenega razloga, ki je iz drugega odstavka 30. člena tudi jasno razviden. Ta razlog je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, do katere je prišlo zato, ker sodišče ni upoštevalo določbe prvega dostavka 30. člena ZDSS-1 o tem, da ni dovoljena razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, če je mogoče nepravilnosti, ki so se primerile v postopku pred sodiščem prve stopnje, popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje.
Sodišče druge stopnje je presodilo, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za razpis pritožbene obravnave in je svojo odločitev tudi ustrezno obrazložilo: sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava dokazov sploh ni začelo izvajati in bi moralo pritožbeno sodišče glede tega celoten dokazni postopek izvesti samo. Tako ne gre samo za ponovitev ali dopolnitev že izvedenih dokazov, ampak za izvedbo celotnega dokaznega postopka pred sodiščem druge stopnje, zato niso podani pogoji po 1. odstavku 30. čl. ZDSS-1. Ker pritožbeni razlog iz 30. člena ZDSS-1 ni podan, je Vrhovno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno v skladu z določbo 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 – ZPP).