Jedro

Ker zemljiškoknjižno stanje lastninske pravice pokojne M. V., ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predmetni dodatni sklep o dedovanju, ni bilo takšno, da bi bila le-ta lastnica predmetnih nepremičnin do ¼, ampak je bila le še lastnica do 1/8, je pravilen zaključek zemljiškoknjižnega sodnika, da je zemljiškoknjižni referent po uradni dolžnosti lahko vpisal na podlagi predmetnega dodatnega sklepa o dedovanju lastninsko pravico na M. V. in P. V. samo še pri 1/8 parcelne številke 1701 in 1702, obe k.o. D.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi. Dovoli se izbris zaznambe delne zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižni sodnik zavrnil ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta, da se vpis lastninske pravice na podlagi pravnomočnega dodatnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v D. opr. št. D 353/97 z dne 1.6.2007 za 1/8 solastninskega deleža, ki je bil v lasti pokojne M. V., ne opravi.

Zoper sklep o zavrnitvi ugovora vlaga pritožbo nasprotni udeleženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugovoru pritožnika ugodi in izvede vknjižbo solastništva pri nepremičninah parc. št. 1701 in 1702 k.o. D. tako, da pritožnika vknjiži kot solastnika deleža do ene idealne osmine. V obrazložitvi pritožbe vztraja, da je bilo zemljiškoknjižno sodišče dolžno po uradni dolžnosti vknjižiti pri nepremičninah takšno solastniško stanje, kot je bilo določeno s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Predmet dedovanja je bila ¼ parcelnih številk, vsak od dedičev pa bi moral podedovati eno idealno polovico. Vsak od dedičev bi tako moral na podlagi vpisa pridobiti 1/8 nepremičnine. Pritožnik je sedaj vpisan le do 1/16. Ker pomeni zemljiškoknjižno stanje, kot ga je sodišče upoštevalo pri realizaciji dodatnega sklepa o dedovanju v zemljiški knjigi zmanjšanje dednega deleža, sodišče vrstnega reda predlogov kot so prišli v zemljiško knjigo v konkretnem primeru ne bi smelo upoštevati.

Pritožba ni utemeljena.

Zemljiškoknjižni sodnik se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno skliceval na 147. člen ZZK-1, iz katerega sledi, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisa v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odločajo o tem vpisu, če zakon za posamezne primere ne določa drugače. Zemljiškoknjižni postopek se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog oziroma listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti (133. člen ZZK-1). Ker zemljiškoknjižno stanje lastninske pravice pokojne M. V., ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predmetni dodatni sklep o dedovanju, ni bilo takšno, da bi bila le-ta lastnica predmetnih nepremičnin do ¼, ampak je bila le še lastnica do 1/8, je pravilen zaključek zemljiškoknjižnega sodnika, da je zemljiškoknjižni referent po uradni dolžnosti lahko vpisal na podlagi predmetnega dodatnega sklepa o dedovanju lastninsko pravico na M. V. in P. V. samo še pri 1/8 parcelne številke 1701 in 1702, obe k.o. D. in sicer tako, da je dedičema vpisal pri solastnem deležu lastninsko pravico za vsakega do ½, kar glede na že obrazloženo pomeni 1/16 celotnih nepremičnin za vsakega. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo, hkrati pa odločilo o izbrisu zaznambe delne zavrnitve vpisa (2. alinea 3. odstavka 161. člena ZZK-1).