Jedro

Zakonska določba 24. člena ZBPP zavezuje sodišče, da v vsakem primeru ugotovi okoliščine primera, po katerih bi bilo mogoče zaključiti, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, ter da je zadeva pomembna za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

Tožnik glede na zakonsko določbo 65. člena ZZZDR o razvezi zakonske zveze nima verjetnega izgleda za uspeh, ker bo zakonska zveza razvezana kljub tožnikovemu morebitnemu nasprotovanju, glede same vzgoje, dodelitve in stikov z otroki pa mora sodišče poskrbeti za koristi otroka in to po uradni dolžnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je odločeno, da se prošnja prosilca A.A. (tožnika v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči (dalje bpp) zavrne kot neutemeljena. Tožena stranka navaja, da je prosilec dne 9. 2. 2010 vložil prošnjo za dodelitev bpp in sicer zaradi postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju, številka III P 925/2009 zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnih otrok, določitve preživnine in stikov. K prošnji je priložil izjavo, po uradni dolžnosti je pridobljena tožba in odgovor na tožbo, potrdilo CSD ter vpogledano v spisa, številka Bpp 1454/2009 in Bpp 2112/2009. Tožena stranka navaja določbe členov 11. do 24. Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 96/2004, dalje ZBPP), ko sodišče razen finančno materialnega pogoja presoja tudi okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev bpp, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima zadeva verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Kot izhaja iz tožbe v pravdnem postopku sta tožeča stranka B.B. in prosilec kot toženec sklenila zakonsko zvezo dne 11. 5. 1985. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, in sicer trije sinovi, ki so že polnoletni, ter dve mladoletni hčerki. Pravdni stranki nista ustvarili skupnega premoženja. Tožnica v tožbi razlaga, da je zakonska zveza s prosilcem nevzdržna, saj izvaja nad njo psihično in fizično nasilje, ki se z leti le stopnjuje. Prosilec je večkrat kaznovana oseba, od junija 2009 dalje je v priporu zaradi nasilja nad tožnico. Nadalje navaja, da se mladoletni hčerki prosilca bojita, ker sta bili večkrat priči njegovemu nasilnemu ravnanju. Pomembno je še dejstvo, da se prosilec nahaja trenutno v priporu, najverjetneje mu bo izrečena tudi večletna zaporna kazen. Iz odgovora na tožbo toženca v pravdnem postopku izhaja le, da se prosilec zaradi poškodbe glave dne 2. 10. 2009 ne spominja dogodkov za nazaj in se ne spominja osebe, ki je zoper njega vložila tožbo, ter da se zaradi takšnega stanja po poškodbi ne počuti sposobnega za normalno sodelovanje v sodnih postopkih. Glede na navedbe tožnice (stopnjevanje nasilnih ravnanj s strani prosilca, predkaznovanost prosilca ter dejstvo, da je v teku kazenski postopek zoper prosilca zaradi nasilja v družini) in glede na pavšalne navedbe prosilca (izguba spomina) je tožena stranka tako mnenja, da prosilec ni izkazal objektivnega pogoja za dodelitev bpp, to je obstoja verjetnosti izgleda za uspeh v postopku. Navaja še, da je prosilec specialni povratnik pri izvrševanju premoženjskih deliktov, saj se pravnomočne obsodbe vrstijo od leta 1998 do leta 2009. Zoper prosilca je pred Okrožnim sodiščem v Celju pod številko K 252/2009 v teku kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Pravnomočna obtožnica z dne 30. 11. 2009 v tem kazenskem postopku predstavlja formalno dognan utemeljen sum prosilcu očitanega kaznivega dejanja nasilja v družini nad tožnico, in sicer da naj bi večkrat tožnici grozil, jo zmerjal in izvajal nad njo fizično nasilje. Vse navedeno pa nedvomno kaže na osebnost prosilca, ki očitno rešuje svoje probleme z nasilnimi dejanji oziroma ne spoštuje pravnih norm. Objektivni pogoj za dodelitev bpp ni izpolnjen, če je zahteva prosilca v očitnem nasprotju z načelom pravičnosti in morale. Nadalje tožena stranka tudi navaja, da mora sodišče po uradni dolžnosti v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice. Sodišče v tovrstnih sporih gleda primarno na interese mladoletnih otrok.

Tožnik v tožbi navaja, da prosi, da naj bo sodišče pozorno na njegovo vlogo z dne 30. 3. 2010, ki se naj šteje kot tožba in prosi za zaščito ter da se mu dodeli zagovornica preko bpp v obeh zadevah, to je pri ločitvi in na Okrajnem sodišču. V vlogi z dne 30. 3. 2010, ki jo naj sodišče šteje kot tožbo proti izpodbijani odločbi tožnik navaja, da je dne 12. 3. 2010 dobil vabilo na narok za glavno obravnavo, številka III P 925/2009 na družinsko sodišče. Glede na zdravstveno stanje je prosil za bpp, kar je tožena stranka zavrnila, čeprav so njegovi soprogi v isti zadevi dodelili preko istega organa zastopnico C.C. odvetnico v D. Glede na vse okoliščine je prikrajšan v tej pravni zadevi, ker mu zdravstveno stanje ne dovoljuje, da se sam brani in zagovarja in prosi, da bi lahko imel iste možnosti kot nasprotna stranka, ki ima zagovornika po uradni dolžnosti. Z odločbo, številka Bpp 539/2010 so njegovo vlogo zavrnili, glede na navedbe tožnice, ki navaja stopnjevano nasilno ravnanje do nje, čeprav ni bil nikoli pravnomočno kaznovan z elementi nasilja. Tako se da prebrati, kot da so ga že obsodili za nasilje v družini, čeprav so se obravnave za to dejanje komaj začele in bo sodišče odločilo, ali je kriv ali nedolžen. Kršene so mu s tem človekove pravice, ker so pred zakonom vsi enaki in imajo iste možnosti za obrambo. Prosi za pošten pravni postopek na sodišču. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru ni sporna izpolnitev finančnega pogoja, ki ga določajo členi 12, 13 in 22 ZBPP, temveč izpolnitev 24. člena ZBPP, ki določa, da se pri presoji dodelitve bpp kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev bpp, s čimer ta zakonska določba zavezuje toženo stranko, da v vsakem primeru ugotovi okoliščine primera, po katerih bi bilo mogoče zaključiti, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, ter da je zadeva pomembna za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Sporna v tem primeru je torej uporaba materialnega predpisa, na podlagi katerega tožena stranka presoja, ali ima prosilec pravico do dodelitve bpp pred Okrožnim sodiščem v Celju v pravdni zadevi, ki se vodi pod številko III P 925/2009, zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnih otrok, določitve preživnine in stikov. Tožena stranka v razlogih odločitve sicer navaja, da je prosilec specialni povratnik pri izvrševanju premoženjskih deliktov, in da pravnomočna obtožnica z dne 30. 11. 2009 v tem kazenskem postopku predstavlja utemeljen sum očitanega kaznivega dejanja nasilja v družini nad tožnico, da naj bi prosilec večkrat tožnici grozil, jo zmerjal in izvajal nad njo fizično nasilje. Po presoji sodišča je v tem primeru bistvena okoliščina za sicer v izreku pravilno odločitev tožene stranke dejstvo, da gre za zakonski spor in spor iz razmerij med starši in otroki, ki pa glede na varstvo otrok, ki je v družbenem interesu vsebuje presojo pristojnega sodišča po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, številka 101/2007, čistopis, dalje ZZZDR). V 65. členu navedeni zakon določa, da če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze. To pomeni, da se zakon razveže, ne glede na mnenje oziroma nestrinjanje z razvezo nasprotne stranke. Določba člena 78 ZZZDR navaja, da kadar sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi 65. člena tega zakona, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu s tem zakonom. Dolžnost sodišča je, da ugotovi, kako bodo otrokove koristi najbolje zagotovljene, zato mora pridobiti mnenje Centra za socialno delo, nadalje sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam in če je sposoben razumeti pomen in posledice. To pomeni, da je pri dodeljevanju otroka v razvezi zakonske zveze in določitvi stikov, dolžno sodišče po uradni dolžnosti ugotavljati največje otrokove koristi. Tudi določba 106. člena ZZZDR v prvem odstavku določa, da ima otrok pravico do stikov z obema staršema, oba starša pa imata pravico do stikov z otrokom. To pomeni, da že sam 106. člen prav tako izrecno v naslednjih določbah obvezuje sodišče, da ga pri odločanju vodi predvsem korist otroka. Glede na navedeno je utemeljena odločitev tožene stranke, da tožnik glede na zakonsko določbo o razvezi zakonske zveze nima verjetnega izgleda za uspeh, ker bo zakonska zveza razvezana, kljub tožnikovemu morebitnemu nasprotovanju, glede same vzgoje, dodelitve in stikov z otroki, pa mora sodišče že po zgoraj navedenih zakonsko predpisanih normah poskrbeti za koristi otroka in to po uradni dolžnosti. Neutemeljeni so tako tožbeni ugovori, da gre za kršitev tožnikove pravice do obrambe, glede na to, da je bila njegovi ženi dodeljena bpp, ker se vsaka prošnja oziroma zahteva za dodelitev bpp obravnava posebej, glede na dejstva in okoliščine izkazane v vsakem posameznem primeru. Sodišče tudi ni moglo upoštevati zatrjevano zdravstveno stanje tožnika, ker ni predložil nobenih dokazil, ki izkazujejo izredne izdatke, ki niso pokriti z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, pa so ti stroški morebiti potrebni med drugim tudi zaradi tožnikovega zdravstvenega stanja (22. člen ZBPP).

Glede na to, da je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno uporabila materialne predpise, je sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, dalje ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.