Jedro

Kadar v pobot uveljavljana terjatev ne obstoji, je v skladu s sodno prakso dopusten tudi dvočlenski izrek, ki ga sestavljata odločitev, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati določen znesek, ter ugotovitev, da terjatev tožene stranke ne obstoji.

V konkretnem primeru gre za mešano pogodbo, saj je tožnik dobavil toplotno črpalko, nato pa jo tudi montiral na obstoječ sistem ogrevanja, pri čemer toplotna črpalka ne predstavlja (zgolj) uporabljenega materiala.

Toženka je v razmerju do tožnika potrošnik, zaradi česar je roke za grajanje napak presojalo v skladu z določili ZVPot, ki je lex specialis nasproti OZ ter predvideva daljše roke.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Tožnik je v tem postopku zahteval plačilo 9.826,71 EUR po računu št. 116/2017 z dne 25. 12. 2017, ki ga je izdal toženki zaradi dobave in montaže toplotne črpalke v njeni hiši, toženka pa mu opravljene storitve ni plačala.

2. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor toženke z dne 27. 4. 2021 zoper sklep o začasni odredbi P 41/2020 z dne 20. 4. 2021 (točka I izreka). Ugotovilo je, da obstoji terjatev tožnika do toženke v znesku 9.826,71 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2018 dalje do plačila (točka II izreka); da ne obstoji v pobot uveljavljana terjatev toženke v višini 14.059,92 EUR (točka III izreka) ter da je toženka dolžna v 15 dneh plačati tožniku 9.826,71 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2018 dalje do plačila (točka IV izreka). Toženki je naložilo v plačilo izvršilne stroške po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 16448/2020 z dne 12. 3. 2020 v znesku 220,40 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 4. 2020 dalje do plačila (točka V izreka) ter pravdne stroške v znesku 2.095,07 EUR (točka VI izreka).

3. Pritožbo vlaga toženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da bosta tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe in tožbeni zahtevek v celoti zavrnjena. Podredno predlaga razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo ter priglaša pritožbene stroške.

Sodišču prve stopnje očita, da ni opravilo svoje pojasnilne dolžnosti iz 285. člena ZPP. Ker ni pravočasno reagiralo in zavzelo jasnega stališča o pravni podlagi, na kateri bo tožbeni zahtevek obravnavalo ter kaj v zvezi s tem od strank zahteva, je izdalo sodbo presenečenja. Šele na naroku 27. 9. 2021 jo je sodišče prve stopnje pozvalo, da dopolni trditveno in dokazno podlago glede napak na toplotni črpalki. Sodišče prve stopnje je izvedlo zgolj en narok, na katerem je zadevo zaključilo, brez dodatnih možnosti in roka za dopolnitev navedb in dokazov, s čimer jo je postavilo v neenak položaj s tožnikom in ji kršilo pravico do izjave. Tudi sicer je sodišče neenako obravnavalo pravdni stranki, odločalo arbitrarno in poseglo v njeno pravico do poštenega sodnega postopka.

Sodišče prve stopnje je kršilo določbe postopka, ker je samostojno in mimo zahtevkov pravdnih strank oblikovalo izrek sodbe, predvsem v delu ugotovitvenega tožbenega zahtevka tožnika. Za ugotovitveni tožbeni zahtevek glede obstoja terjatve se zahteva izkazovanje pravnega interesa.

Sodišču prve stopnje nadalje očita, da ni obrazložilo, iz katerega razloga v konkretnem primeru ni upoštevalo določb prodajne pogodbe. Čeprav je opozorila, da gre za mešani tip pogodbe in se za pravilno odločitev v predmetnem postopku uporabljajo določbe tako podjemne kot prodajne pogodbe, sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo.

Toženka se v zvezi z napakami toplotne črpalke in ničnostjo pogodbe sklicuje na konkretna določila Obligacijskega zakonika (OZ), ki urejajo prodajno pogodbo. Vztraja, da je tožnika o napakah obvestila nemudoma, ko je zanje izvedela. Zaradi stalnih popravil na toplotni črpalki rokov skladno s 463. členom OZ ni zamudila. Sodišče prve stopnje je nepravilno štelo, da so bile vse napake na toplotni črpalki odpravljene, saj ta še vedno ne deluje. Ni se opredelilo do njenega odstopa od pogodbe, ki ga je jasno sporočila tožniku, z njim pa so potekala pogajanja o načinu dokončne ureditve razmerja. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo le na roke iz 633. in 634. člena OZ, ne pa na pravice za grajanje stvarnih napak pri prodajni pogodbi, s čimer je kršilo materialno pravo. Določba drugega odstavka 625. člena OZ, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje, ni primerna podlaga za odločanje v predmetnem postopku, saj ne gre za izdelavo stvari iz materiala z napakami, ampak le za prodajo in vgradnjo stvari.

Poudarja, da je njeno skrbnost pri sklepanju pogodb potrebno ocenjevati bolj omiljeno, saj je tujka, ki ne govori slovensko, nima znanja prava RS in se je zanašala na pomoč in dobre namere drugih ljudi. Za nakup toplotne črpalke se je odločila, ker je bila prepričana, da jo bo tožnik poučil o vseh pogojih za pridobitev subvencije in jo bo s prijavo tudi dejansko pridobil. Da se brez subvencije EKO SKLADA ne bi odločila za nakup toplotne črpalke, ker za to ni imela zadosti lastnih sredstev, je vedel tudi tožnik. Ker gre s strani tožnika za namerno zavajanje, prevaro z namenom, da toženki vgradi rabljeno, precenjeno in nedelujočo toplotno črpalko, zanjo pa zaradi starosti pridobi višjo kupnino kot je upravičen, so izpolnjeni vsi pogoji za ničnost oziroma neveljavnost njune prodajne in podjemne pogodbe.

Sodišče prve stopnje je napačno presojalo skrbnost in odgovornost prodajalca in podjemnika pri prodaji in vgradnji toplotne črpalke. Poučitev toženke o morebitnih težavah, ki utegnejo nastati pri sistemu kamin – toplotna črpalka, ne zadostuje, saj iz izvedenih dokazov ni mogoče zaključiti, da je pojasnila dejansko razumela. Sodišče prve stopnje je nepravilno porazdelilo trditveno in dokazno breme v zvezi z napakami. Nepravilno in nejasno je njegovo stališče, da bi morala priti do ugotovitve o domnevni neustreznosti toplotne črpalke, laično opisati napako in dejstva o obstoju napak. Kaj konkretno bi pomenilo zadostno opredeljeno grajanje napak ni jasno.

Letnica izdelave toplotne črpalke ni očitna napaka, saj tega ni mogla ugotoviti na prvi pogled in nemudoma po prevzemu. Prav tako ni mogla preverjati identifikacijskih številk, saj je toplotna črpalka locirana v kletnih prostorih in ji ni na ogled dnevno. Kaj je navedeno na srebrni nalepki z letnico izdelave in serijsko številko sodišče ni preverjalo, niti niso o tem izpovedale priče. Napaka, da je za delovanje sistema potreben zalogovnik ali pa menjava avtomatike na kaminu, je bila tožniku znana od začetka, zato zanjo odgovarja. Enako tudi za napačno montirane ekspanzijske posode. Ali bi sistem ogrevanja s kaminom normalno deloval, če bi se namestil dodaten zalogovnik ter menjala avtomatika na kaminu, ni mogoče z gotovostjo potrditi, saj so o tem izpovedali le tožnik in njegove priče, ni pa tega potrdil neodvisni sodni izvedenec. Hrupno delovanje in napaka na temeljni plošči nista odpravljeni, saj črpalka še vedno ne deluje in je hrupna.

Toženka prilaga korespondenco med njo in tožnikom od leta 2017 dalje. Te ni mogla pridobiti in predložiti prej, saj je bila naložena na starem telefonu, ki ga je založila, ga več ne uporablja in je zastarel ter zaradi tehničnih lastnosti neoperativen. Dokaza brez svoje krivde ni mogla predložiti v postopku, vpogled vanj pa tudi ne bo zavlekel odločanja sodišča. S predmetno dokumentacijo izkazuje, da je tožnika kontaktirala in grajala napake.

Tožnikove ponudbe ni sprejela, saj bi jo sicer podpisala in vrnila tožniku, kar pa ni izkazano. Zaključek sodišča prve stopnje, da je ponudbo sprejela, saj je dovolila vgradnjo toplotne črpalke v svoji stanovanjski hiši, ni pravilen. Glede izstavitve ponudbe, računa in njegovega prejema je sodišče prve stopnje nepravilno porazdelilo trditveno in dokazno breme. Tožnik ni ponudil dejstev in dokazov o datumu izstavitve ponudbe in računa ter prejemom z njene strani. Sama negativnega dejstva, da računa ni prejela, ne more izkazati. Neuspešne dogovore o načinu plačila računa, ki so potekali med pravdnima strankama, je mogoče razumeti kot zavrnitev računa ali odstop od pogodbe.

Sodišče prve stopnje je nepravilno zavrnilo dokaze z zaslišanjem prič A. A. in B. B. ter postavitvijo sodnega izvedenca strojništva. Oprlo se je zgolj na izpovedi tožnikovih prič, ki imajo interes za njegov uspeh v postopku. Za pravilno odločitev se mora razjasniti zahtevno tehnično in strokovno vprašanje pravilne vgradnje in delovanja črpalke, o čemer sodišče prve stopnje nima ustreznega znanja.

Pobotni ugovor je opredelila po višini, in sicer je predložila izračun nastalih višjih stroškov električne energije, ki je posledica nepravilnega delovanja toplotne črpalke. Vzročna zveza je podana, saj je predložila višino stroškov pred in po vgradnji toplotne črpalke, drugih vzrokov za povišanje električne energije pa ni bilo.

Toženka prereka tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega ugovora zoper začasno odredbo. Tožnik v predlogu ni izkazal verjetnosti terjatve. Prav tako ni podana nevarnost za plačilo terjatve, saj toženka nima namena nepremičnine obremeniti s hipoteko, niti ne namerava hiše prodati. Bremenitev nepremičnine pomeni prekomeren poseg v njeno lastninsko pravico.

4. Tožnik na vročeno pritožbo ni odgovoril. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni opravilo materialnega procesnega vodstva in je kršilo svojo pojasnilno dolžnost, ni utemeljen. Materialno procesno vodstvo namreč ni potrebno, če stranko na pomanjkljivosti glede pravno relevantnih navedb in dokazov opozori že nasprotna stranka. Kot izhaja iz podatkov spisa, je toženka po svoji pooblaščenki vložila pripravljalno vlogo z dne 21. 6. 2021, v kateri je zatrjevala, da gre v obravnavanem primeru za kombinacijo prodajne in podjemne pogodbe. Nadalje je trdila, da toplotna črpalka ne deluje in ima napake, ki jih je naštela. Tožnik je na te navedbe odgovoril s pripravljalno vlogo z dne 9. 7. 2021 in opozoril na pomanjkljivo in pavšalno trditveno podlago toženke glede zatrjevanih napak, saj toženka ni določno navedla, kdaj naj bi napake grajala in na koga naj bi to grajanje naslovila.1 Toženka je nato 27. 8. 2021 vložila pripravljalno vlogo, v kateri pa svoje trditvene podlage v navedeni smeri ni konkretizirala. Ne glede na dejstvo, da je toženko na pomanjkljive trditve opozoril že tožnik, jo je na to na naroku 27. 9. 2021 opozorilo tudi sodišče in jo hkrati pozvalo, da jih dopolni. Navedlo je tudi, da bo pri tem upoštevalo določbe OZ o odgovornosti za stvarne napake pri prodajni in podjemni pogodbi, torej v okviru, ki ga je v vlogi z dne 21. 6. 2021 začrtala že toženka sama. V konkretnem primeru zato ne gre za sodbo presenečenja. Prav tako sodišče prve stopnje ni neenako obravnavalo pravdnih strank. Obema je bilo zagotovljeno sodelovanje v postopku, možnost izjave in izvedba dokazov. Sodišče prve stopnje je izvedlo tako tožnikove kot toženkine dokaze. Zavrnitev izvedbe posameznih dokazov še ne pomeni kršitve pravice do izjave in poštenega sodnega postopka.

7. Toženka je podala ugovor procesnega pobota. V takem primeru mora biti izrek sodbe praviloma tričlenski: 1. točka se nanaša na ugotovitev obstoja tožnikove terjatve v določeni višini, v 2. točki se ugotovi, ali toženkina terjatev obstaja (in v kakšni višini) ali ne, odločitev v 3. točki pa je odvisna od predhodnih dveh ugotovitev – če toženkina terjatev ne obstaja, sodišče (delno ali v celoti) ugodi tožbenemu zahtevku, če njena terjatev obstaja, pa sodišče izreče pobotanje in zavrne tožbeni zahtevek do višine v pobot uveljavljane terjatve ter toženki naloži plačilo morebitnega presežka.2 Kadar v pobot uveljavljana terjatev ne obstoji, je v skladu s sodno prakso dopusten tudi dvočlenski izrek, ki ga sestavljata odločitev, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati določen znesek, ter ugotovitev, da terjatev tožene stranke ne obstoji. Ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke v tem primeru torej ni nujna. Dejstvo pa je, da izrek v dajatvenem delu, s katerim je v celoti ugodeno tožbenemu zahtevku, vsebuje tudi ugotovitev, da terjatev tožeče stranke obstoji. Izrek izpodbijane sodbe tako ni napačen in sodišče prve stopnje ni odločalo mimo zahtevka. Pritožbeno sodišče ob tem še pripominja, da toženka za pritožbo v tem delu tudi sicer nima pravnega interesa, saj ugotovitev v točki II izreka ne posega v njen pravni položaj oziroma si ga toženka s pritožbo ne more v ničemer izboljšati.

8. Sodišče prve stopnje je v 18. odstavku obrazložitve izpodbijane sodbe3 navedlo razloge za zaključek, da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo, ne pa tudi prodajne pogodbe. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje toženkinemu stališču, da gre v konkretnem primeru za mešano pogodbo, saj je tožnik dobavil toplotno črpalko, nato pa jo tudi montiral na obstoječ sistem ogrevanja, pri čemer toplotna črpalka ne predstavlja (zgolj) uporabljenega materiala. Vendar s tem, ko se sodišče prve stopnje ni oprlo na določbe OZ o prodajni pogodbi, izpodbijana sodba, kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, ni nepravilna in nezakonita.

9. Toženka se je plačilu vtoževane terjatve (med drugim) upirala z uveljavljanjem napak na toplotni črpalki in njenem delovanju. Določno in konkretizirano je navedla 7 napak,4 ki jih je sodišče prve stopnje obravnavalo.5 Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da toženka napake v zvezi z bojlerjem in starostjo toplotne črpalke ni pravočasno uveljavljala oziroma, da je bila montirana črpalka nova, da toženka napake v zvezi z zalogovnikom kamina ne more uveljavljati, ker je bila na to opozorjena pred montažo, a je pri njej vztrajala, preostale uveljavljane napake pa so bile že odpravljene.

10. Pritožbeno sodišče vse dejanske ugotovitve v zvezi s tem sprejema, soglaša pa tudi z materialno pravnimi zaključki sodišča prve stopnje. Razlogov, ki so navedeni v izpodbijani sodbi in sta pravdni stranki z njimi seznanjeni, v nadaljevanju ne ponavlja, ampak odgovarja le na posamezne pritožbene očitke.

11. Relevantno dejansko stanje je bilo ugotovljeno na podlagi zaslišanj pravdnih strank in prič, listinskih dokazov in okoliščin primera. Sodišče prve stopnje je v tem okviru ocenilo posamezne dokaze in se pri odločitvi oprlo na tiste, ki so se v sintezi z ostalimi izvedenimi dokazi izkazali za prepričljivejše. Tako kot sodišče prve stopnje tudi pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da ne bi verjelo izpovedbam prič, ki jih je predlagal tožnik. Poslovno sodelovanje samo po sebi ne pomeni, da priče niso izpovedale po resnici. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem predstavnikov družbe C., d. o. o., A. A. in B. B. Toženka ju je namreč predlagala z namenom potrditve njenih navedb, da je družbo C., d. o. o., obvestila o določenih napakah na toplotni črpalki, kar pa za predmetni primer ni bistveno. Relevantno je, ali je toženka napake grajala tožniku. Ker so bile uveljavljane napake že odpravljene ali jih je toženka grajala prepozno, drugih morebitnih napak pa ni konkretizirala, je bila utemeljena tudi zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca strojne stroke. Izvedba tega dokaza bi namreč pomenila nadomeščanje pomanjkljivih trditev.

12. Pritožbeno sodišče soglaša, da toženka ni uspela dokazati, da je tožnika pozvala k odpravi zatrjevanih napak, mu dala primeren rok za njihovo odpravo ter da tožnik napak ni odpravil oziroma je njihovo odpravo zavrnil. Ob tem pa opozarja tudi na to, da je toženka sicer uveljavljala posamezne konkretne napake, vendar pa v zvezi z njimi ni postavila nobenih jamčevalnih zahtevkov oziroma se je sklicevala le na odstop od pogodbe, ki pa ga ni izkazala. Odstop naj bi predstavljal njen predlog tožniku, da mu toplotno črpalko vrne, ki pa je bil (kot izhaja iz toženkinih navedb) dan v okviru dogovorov glede poplačila vtoževane terjatve. Tudi če je toženka menila, da je s predlogom odstopila od pogodbe, tega ni jasno in izrecno sporočila tožniku. Do odstopa od pogodbe zato ni prišlo.

13. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno porazdelilo trditveno in dokazno breme v zvezi z napakami. Obstoj napake in pravočasnost notifikacije mora izkazati toženka. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bila toženka dolžna tožnika obvestiti o konkretni napaki. Pavšalno sklicevanje, da toplotna črpalka ne deluje pravilno, ne zadostuje. Drugi odstavek 37.a člena ZVPot (enako tudi prvi odstavek 464. člena OZ) tako določa, da mora potrošnik v obvestilu o napaki natančneje opisati napako in prodajalcu omogočiti, da stvar pregleda.

14. Toženka tudi v pritožbi pavšalno vztraja, da toplotna črpalka še vedno ne deluje, kot bi morala, in ima napake, vendar teh ne specificira na način, da bi jih bilo mogoče obravnavati. Ker ne pojasni, katere dodatne napake so se pojavile, kdaj jih je odkrila in ali jih je grajala tožniku, je neutemeljeno njeno sklicevanje na 463. člen OZ, češ da rokov zaradi stalnih popravil toplotne črpalke ni zamudila. Neutemeljen je tudi v zvezi s tem povezan pritožbeni očitek o kršitvi materialnega prava, ker se sodišče prve stopnje ni sklicevalo na roke za grajanje stvarnih napak pri prodajni pogodbi. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno pojasnilo, da je toženka v razmerju do tožnika potrošnik, zaradi česar je roke za grajanje napak presojalo v skladu z določili Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki je lex specialis nasproti OZ ter predvideva daljše roke.

15. Korespondence med pravdnima strankama, ki jo toženka prilaga, pritožbeno sodišče ne more upoštevati. V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave (prvi odstavek 337. člena ZPP). Toženka se sklicuje na starost in neoperativnost telefona, ki ga ne uporablja več, vendar s tem ne pojasni, zakaj ji je uspelo korespondenco (brez lastne krivde) pridobiti šele sedaj in ne že pred prvim narokom za glavno obravnavo.

16. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je toženka ponudbo tožnika za dobavo in montažo toplotne črpalke sprejela, saj sicer realizacije tega v lastni hiši ne bi dopustila.

17. Toženka nasprotuje plačilu tožnikove terjatve, vendar trditev, da računa št. 116/2017 z dne 25. 12. 2017 ni prejela ali da ga je zavrnila, ni podala. Računa ni konkretizirano prerekala, zato tožnik ni bil dolžan dokazovati, kdaj je račun izdal oziroma poslal in kdaj ga je toženka prejela. Toženkina ponudba, da toplotno črpalko vrne, ne predstavlja zavrnitve računa. Kot že zgoraj pojasnjeno je bil toženkin predlog podan, ko so med pravdnima strankama potekali pogovori o možnih načinih poplačila terjatve.

18. Toženka je ob zaslišanju potrdila, da je bila na težave, ki se lahko pojavijo pri sistemu kamin - toplotna črpalka, opozorjena.6 Za nemoteno delovanje bi morala odstraniti kamin ali zamenjati celotno avtomatiko kamina, s čimer se ni strinjala, saj je star sistem deloval. Toženka do pritožbe ni trdila, da navedenih opozoril ni razumela. Gre za pritožbeno novoto, ki ni upoštevna (prvi odstavek 337. člena ZPP).

19. Toženka nadalje neutemeljeno ponavlja svoje trditve o pridobitvi subvencij EKO SKLADA, ki jih je podala že v pripravljalni vlogi z dne 21. 6. 2021. Z njimi ne uspe izpodbiti ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni bil tisti, ki je toženki pomagal pri njihovem pridobivanju. Priči D. D. in E. E. sta namreč potrdili, da sta toženki onidve pomagali izpolniti vlogo za pridobitev subvencij EKO SKLADA, nista pa ji garantirali, da bo subvencijo dejansko dobila. Tožnik pri tem ni sodeloval, zato pritožbeno sodišče soglaša, da mu ni mogoče očitati namernega zavajanja, prevare in napačne izpolnitve vloge, niti niso podani razlogi za ničnost oziroma izpodbojnost pogodbe. Toženka se s temi ugotovitvami argumentirano ne sooči, zato so njene pritožbene trditve v tem delu neutemeljene.

20. Toženka škode, ki naj bi ji nastala zaradi povečanih stroškov električne energije in jo uveljavlja v pobot, ni uspela izkazati. Za obstoj odškodninske odgovornosti tožnika morajo biti podane vse za to predvidene predpostavke. Toženka je zatrjevala, da je nepravilno delovanje toplotne črpalke v vzročni zvezi z višjimi stroški električne energije ter navedla višino škode, v zvezi s protipravnostjo tožnikovega ravnanja pa ni podala trditev in dokazov. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi pobotnega ugovora je tako pravilna.

21. Glede na obrazloženo toženka neutemeljeno izpodbija tudi zavrnitev njenega ugovora zoper začasno odredbo. Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve zadostuje dokazni standard verjetnosti. Tožnik je temu standardu zadostil. Obstoj terjatve, ki temelji na izdanem in neplačanem računu za dobavo in montažo toplotne črpalke, je izkazal s stopnjo verjetnosti. Sedaj, po izvedenem dokaznem postopku, je tožnikova terjatev z gotovostjo izkazana. Prav tako je z verjetnostjo izkazana nevarnost poplačila tožnikove terjatve. Toženka razen stanovanjske hiše, v kateri se nahaja toplotna črpalka, drugega vrednejšega premoženja nima. Rednih prihodkov iz naslova zaposlitve ne prejema, niti nima prihrankov na računu. Toženka nasprotnih trditev ni uspela dokazati. V primeru, da toženka nepremičnino obremeni ali jo proda, bo poplačilo tožnikove terjatve bistveno oteženo. O tem se je obrazloženo izreklo že sodišče prve stopnje, toženka pa v pritožbi zgolj ponavlja svoje navedbe iz ugovora zoper sklep o začasni odredbi. Pritožbeno sodišče zato soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da so podani vsi zakonski pogoji za izdajo in veljavnost začasne odredbe.

22. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

23. Toženka s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 Glej str. 5. tožnikove pripravljalne vloge z dne 9. 7. 2021 (list. št. 180 spisa). 2 Glej D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 3. knjiga, str. 160. 3 Glej str. 9 izpodbijane sodbe. 4 Gre za montažo 400 litrskega, namesto 300 litrskega bojlerja; vgradnjo rabljene toplotne črpalke; temperaturni senzor, ki ni bil v kontaktu z bojlerjem; manjkajoči zalogovnik pri kaminu; hrupno delovanje toplotne črpalke; eksplozijo na sistemu zaradi napačno montiranih ekspanzijskih posod in trikratno zamenjavo vodne črpalke. 5 Glej 21. odstavek obrazložitve izpodbijane sodbe (str. 10. - 13. izpodbijane sodbe). 6 Glej zapisnik o pripravljalnem in prvem naroku za glavno obravnavo z dne 27. 9. 2021 (str. 18 zapisnika, list. št. 228 spisa).