Jedro

Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja ne izpostavi in se zgolj sklicuje na zakonsko besedilo, vložena revizija ni dovoljena.

Revidentka s pavšalnimi navedbami, da ji bo brez odobritve brezplačne pravne pomoči vsebinsko onemogočeno ugotavljanje odškodnine zaradi smrti sina in to pomeni zelo hude posledice, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala, saj zelo hudih posledic ni konkretizirala in utemeljila.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper prvostopenjsko sodbo je revidentka po odvetniku vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 19. 1. 2010, s katero je ta zavrnila revidentkino vlogo za odobritev brezplačne pravne pomoči v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Celju.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

6. Revidentka spornega vprašanja ni konkretizirala, pač pa se zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ter še navaja, da bo odločitev Vrhovnega sodišča o pomembnem pravnem vprašanju v obravnavanem primeru kot judikat vplivala na poenotenje sodne prakse, saj se vsi dostopni judikati Vrhovnega sodišča s predmetnega področja nanašajo na Zakon o brezplačni pravni pomoči pred sprejetjem novele B, ki je bistveno okrnila pravico nepremožnih posameznikov do učinkovitega sodnega varstva.

7. Ker se revidentka zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, vprašanja pa ne izpostavi, vložena revizija ni dovoljena. Enako je Vrhovno sodišče odločilo v sklepih X Ips 197/2010 z dne 10. 6. 2010 in X Ips 191/2010 z dne 7. 7. 2010. 8. Revizija je po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka s pavšalnimi navedbami, da ji bo brez odobritve brezplačne pravne pomoči vsebinsko onemogočeno uveljavljanje odškodnine zaradi smrti njenega sina, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala, saj zelo hudih posledic ni konkretizirala, niti jih ni utemeljila in izkazala. Zato je Vrhovno sodišče presodilo, da pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

10. Glede na to, da revidentka ni izkazala izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.