Jedro

Postavljeni vprašanji nista niti razumljivi niti ni iz njiju moč izluščiti relevantnega pravnega problema. Kot bistvena v predlogu izostane problemsko osredotočena obrazložitev, ki bi omogočala povezavo postavljenih vprašanj z relevantnimi materialnimi ali procesnimi kršitvami, in ustrezno kratka obrazložitev, zakaj naj bi sodišče druge stopnje kršilo konkretne pravne določbe. V predlogu so izostale tudi navedbe okoliščin, ki bi kazale, da je odgovor na izpostavljeno problematiko pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Posledično Vrhovnemu sodišču ni bila omogočena presoja pomembnosti pravnih vprašanj za pravni red kot celoto.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine 19.914,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 5. 2018 (I. točka izreka) in tožnici naložilo povrnitev 170,51 EUR pravdnih stroškov toženke (II. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo s sodbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

3.Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije.

4.Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

5.Temeljno merilo za odločanje o predlogu za dopustitev revizije je z novelo Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) postala pomembnost spornega pravnega vprašanja. V skladu s prvim odstavkom 367.a člena ZPP vrhovno sodišče revizijo dopusti, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse, in sicer zlasti v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Predpostavka za vsebinsko odločitev o predlogu za dopustitev revizije je njegova popolnost. ZPP postavlja v četrtem odstavku 367.b člena stroge zahteve glede obvezne vsebine predloga. V njem mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

7.Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi, marveč je njihovo spoštovanje nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča. Stroga zakonska zahteva pa ni težko premostljiva, saj ZPP za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku. Odvetnik kot pravni strokovnjak mora biti sposoben zadostiti tem zahtevam. Pripomniti je, da Vrhovno sodišče že vrsto let z obrazloženimi sklepi o zavrženju predlogov njihove vlagatelje (torej odvetnike) opozarja na to problematiko.(1)

8.Tožnica je kot pravni vprašanji, o katerih naj Vrhovno sodišče odloči, navedla vprašanji:

1.Ali je dejanje zavarovanca toženke, ki je izvedbeno gledano rokovanje s "potegom" oziroma "cukom" za roko tožnice (skladna ugotovitev obeh sodišč), ki je v trenutku izvedbe dejanja stala na robu podesta, ki je bil cca 50 cm dvignjen od tal, kjer je tožnici bilo onemogočeno gibanje v smeri naprej, torej v smeri v kateri je bil izveden "poteg" oziroma "cuk" za roko, mogoče oceniti kot delovanje, katerega predvidljiva posledica je nastanek škode oziroma da je bilo glede na lokacijo, kjer je stala tožnica (rob podesta, ki je bil dvignjen za cca 50 cm in posledično omejena površina gibanja v smeri naprej za tožnico) rokovanje pri katerem gre razumno pričakovati, da utegne kdo utrpeti škodo z na primer uporabo sile ali nenadne sunkovite kretnje ("cuk" in "poteg") prepovedano torej enako protipravno, kot vsa druga škodljiva dejanja, za katera ni podlage, tudi če niso izredno prepovedana?

2.Ali je v primeru kot je dotičen, ko je tožnica stala na lokaciji, kjer ji je bilo onemogočeno gibanje naprej mogoče vsakršen "poteg" oziroma "cuk" za roko v smeri, kjer se pohodna površina za uporabnika zaključi, oceniti kot nevaren in protipraven, ne glede na moč in intenziteto, saj že vsakršna najmanjša sila, ki deluje na telo, ko le-to stoji na omejenem prostoru, previsu-zaključku podesta, spravi iz ravnotežja in povzroči padec telesa s podesta, previsa in povzročitve telesne poškodbe?

9.Vrhovno sodišče ugotavlja, da nobeno od v predlogu postavljenih vprašanj ne vsebuje natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja ter prekršenega pravnega pravila. Vprašanji niti nista razumljivi niti ni iz njiju moč izluščiti relevantnega pravnega problema. Skopo obrazložitev v predlogu je oceniti za vsebinsko popolnoma prazno. Kot bistvena v predlogu izostane problemsko osredotočena obrazložitev, ki bi omogočala povezavo postavljenih vprašanj z relevantnimi materialnimi ali procesnimi kršitvami, in ustrezno kratka obrazložitev, zakaj naj bi sodišče druge stopnje kršilo konkretne pravne določbe. Poleg tega prepredenost postavljenih vprašanj z dejanskimi okoliščinami ne dopušča revizijske presoje (drugi odstavek 370. člena ZPP).

10.Vprašanji očitno tudi ne presegata pomena, ki ga imata za konkretno obravnavano zadevo. V predlogu so izostale navedbe okoliščin, ki bi kazale, da je odgovor na izpostavljeno problematiko pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Posledično Vrhovnemu sodišču ni bila omogočena presoja pomembnosti pravnih vprašanj za pravni red kot celoto.(2) Tožnica tudi ne zatrjuje, da bi bila sodna praksa drugačna od odločitve v izpodbijanem sklepu (ali da ne bi obstajala), niti da bi sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo odstopilo od uveljavljene sodne prakse.

11.Ker predlog ne ustreza formalnim zahtevam iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

12.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

Op. št. (1)Npr. sklepi Vrhovnega sodišča II DoR 340/2022 z dne 19. 10. 2022, II DoR 48/2022 z dne 16. 3. 2022, II DoR 185/2022 z dne 27. 7. 2022 in II DoR 189/2017 z dne 19. 10. 2017.

Op. št. (2)Npr. sklepi Vrhovnega sodišča II DoR 340/2022 z dne 19. 10. 2022, II DoR 248/2022 z dne 21. 9. 2022, II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020 in II DoR 566/2021 z dne 16. 2. 2022.