Jedro

Tožena stranka je pri podaji izpodbijane izredne odpovedi zadostila zakonskim pogojem in podala izredno odpoved v predpisanih rokih iz določbe drugega odstavka 110. člena ZDR. Ugotovljena dejstva ne izkazujejo verjetnosti terjatve tožnika, da mu je tožena stranka podala izredno odpoved na nezakonit način in iz vsebinsko neutemeljenih odpovednih razlogov, zato verjetnost terjatve še ni izkazana. Ker v konkretnem primeru pogoj za izdajo začasne odredbe iz določbe prvega odstavka 272. člena ZIZ ni izkazan, tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 3 dni po izdani odredbi, vendar najkasneje do 27. 3. 2013 dopustiti in omogočiti opravljanje predpisanega števila ur po ratingu APS – nadzorna priletna kontrola s pooblastilom RAD – radar, INS – inštruktor in EXM – izpraševalec na lokaciji A. in po ratingu ACS – nadzorna območna kontrola s pooblastilom RAD – radar, INS – inštruktor in EXM – izpraševalec, na lokaciji A., na lokaciji delodajalca, skladno z Navodili o licencah, ratingih, pooblastilih, usposabljanju in izpitih kontrolorjev zračnega leta z dne 27. 7. 2012, verzija 2.0.; zavrnilo je predlog, da v kolikor tožena stranka ne bo izvršila obveznosti po začasni odredbi iz I. točke izreka, da je dolžna za vsak dan zamude plačati denarno kazen v višini 20.000,00 EUR; zavrnilo je predlog, da v kolikor tožena stranka ne bo izvršila svoje obveznosti, bo sodišče na podlagi tega sklepa po uradni dolžnosti izvršilo denarno kazen, hkrati pa bo izdalo nov sklep, s katerim bo naročilo toženi stranki nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo, višjo kazen za primer, če tožena stranka niti v novem roku ne bo izpolnila svoje obveznosti, pri čemer bo sodišče zoper toženo stranko, ki kljub drugi oziroma nadaljnji izrečeni kazni ne bo izpolnila svoje obveznosti, postopalo še naprej tako, dokler seštevek denarnih kazni ne doseže zneska 200.000,00 EUR; zavrnilo je predlog, da začasna odredba velja do pravnomočne odločitve sodišča o glavni stvari v tem individualnem delovnem sporu, kot zavrnilo je predlog, da pritožba zoper sklep o začasni odredbi ne zadrži njegove izvršitve.

Tožeča stranka se je pritožila zoper sklep iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava po določbah 1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in spremembe) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da se je tožena stranka o očitani kršitvi, ki se nanaša na problematiko nevpisanih jezikovnih pooblastil posameznih kontrolorjev, seznanila že v mesecu avgustu 2012, zaradi česar je zmoten zaključek sodišča, da se je tožena stranka seznanila z razlogi za odpoved pogodbe na podlagi podatkov internega nadzora in poročila z dne 27. 9. 2012 oziroma po opravljenem zagovoru dne 15. 10. 2012. Navedeno poročilo ne vsebuje posameznih kršitev, ki se očitajo tožniku. To potrjujeta dve izjavi delodajalca z dne 19. 9. 2012 in 20. 9. 2012, ki sta bili posredovani na javno agencijo za civilno letalstvo (v nadaljevanju Agencija). Letalska šola je v spornem času podala pravočasno obvestilo o poteku pooblastila in je v tej zvezi kontrolorje napotila na testiranje. Vsak kontrolor je dolžan tudi sam skrbeti za veljavnost svoje licence. Tožena stranka je v poročilu z dne 27. 9. 2012 med ostalim ugotovila, da postopek vpisa jezikovnega pooblastila in podaljševanja ratingov, ki ga od zaposlenih zahteva letalska šola ni predviden v postopku za podaljševanje ratingov in pooblastil v licenci kontrolorja zračnega prometa. Zato tožnik meni, da mu ni mogoče očitati nobene kršitve iz hude malomarnosti, najmanj pa zaradi naklepnega ravnanja. Če bi sledili stališču tožene stranke, da letalska šola ni opozorila posameznega kontrolorja, da mora po opravljenem izpitu iz angleškega jezika vpisati pooblastilo v licenco, bi lahko nastala kršitev najkasneje s prvim dnem, ko je kontrolor opravljal delo brez veljavne licence. Glede tega poimensko navaja posamezne kontrolorje. Iz teh razlogov je potekel tudi objektivni rok za podajo izredne odpovedi, kar posebej velja za kontrolorja A.A.. Tožena stranka tako v pisni obdolžitvi kot v izredni odpovedi ni obrazložila, kakšna je bila tožnikova vloga pri očitanih kršitvah. Tožnik se ne strinja tudi s kršitvijo, ki se nanaša na uporabo osebnega vozila in opravljenih dveh servisov, zaradi njegovega popravila. Tožena stranka mu ni zakonito vročila izredne odpovedi. Zato meni, da je v zadevi izkazana verjetnost terjatev. Poleg tega je izkazano, da bi v njegovem primeru z zavrnitvijo začasne odredbe nastala težko nenadomestljiva škoda. Pri tožniku bo z dnem 27. 3. 2013 nastopila prekinitev dela, daljša od 6 mesecev, kar pomeni, da bo moral ponovno pristopiti k opravljanju izpita za pridobitev licence. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijani sklep v odločilnih dejstvih pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdanim sklepom ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je opozorila pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Pri začasnih odredbah gre za časovno omejeno sredstvo zavarovanja, katerega namen je v ohranitvi obstoječega dejanskega in pravnega stanja. Z začasnimi odredbami se dolžniku prepove določene aktivnosti, da se obstoječe dejansko stanje ne spremeni na škodo upnika, s čimer se uspešno zavaruje poznejša izvršba na podlagi naslova, ki ob izdaji začasne odredbe še ne obstoji. Vendar se z začasnimi odredbami sporno razmerje le delno in začasno rešuje. V primeru, da upnik uveljavlja zavarovanje nedenarne terjatve, kar predstavlja predmet tega spora, mora v predlogu za izdajo začasne odredbe izkazati verjetnost terjatve na podlagi zatrjevanih dejstev in dokazov, enakim tistim, ki se obravnavajo pri vsebinskem odločanju, ob tem da mora izkazati še obstoj enega od predpisanih pogojev iz določbe 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/1998 in spremembe), to je nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode, in da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se med postopkom izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdane začasne odredbe nastale upniku.

Iz navedb v tožbi ter predloženih listinskih dokazov je razvidno, da je tožena stranka dne 15. 10. 2012 izredno odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi, zaradi storitev več hujših kršitev iz delovnega razmerja po določbi 2. točke prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in spremembe). Tožnik se je udeležil zagovora pri toženi stranki in glede na očitane kršitve podal še pisni zagovor. Tožena stranka je izvedla vročitev izredne odpovedi po zasebnem vročevalcu na naslovu tožnika, skladno z določbo prvega odstavka 140. člena ZPP. Tožena stranka je dne 19. 9. 2012 odredila izredni nadzor nad opravili tožnika v letalski šoli, pri čemer je za takšen nadzor imenovala delovno skupino, ki je po pregledu tožnikovega dela dne 27. 9. 2012 izdelala poročilo, na podlagi katerega je potrdila obstoj nepravilnosti, ki jih je predhodno ugotovila Agencija. Izredna odpoved vsebuje očitke, da tožnik v spornem času ni poskrbel za več kontrolorjev, da bi imeli ustrezno licenco pooblastil, pa so kljub temu opravljali delo, pri čemer eden od učencev (A.A.) ni imel niti licence za učenca oziroma opravljanje dela kontrolorja. Poleg tega je očitala tožniku negospodarno ravnanje s službenim vozilom. Tožena stranka je v izredni odpovedi opredelila očitane kršitve tako po času kot kraju storitve in njihovih posledicah. Tožena stranka je ugotovila, da je zaradi očitanih kršitev prišlo do porušenega zaupanja med strankama, tako da z nadaljevanjem delovnega razmerja tožnika niso obstajale nobene možnosti.

Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka pri podaji izpodbijane izredne odpovedi zadostila zakonskim pogojem in podala izredno odpoved v predpisanih rokih iz določbe drugega odstavka 110. člena ZDR. V tej zvezi soglaša z ugotovitvami v izpodbijanem sklepu, da tako zbrani podatki in ugotovljena dejstva ne izkazujejo verjetnosti terjatve tožnika, da mu je tožena stranka podala izredno odpoved na nezakonit način in iz vsebinsko neutemeljenih odpovednih razlogov. Res pa je, da se bodo šele v dokaznem postopku lahko dokončno razčistila določena sporna vprašanja in morebitne dileme o obstoju kršitev po vsebini, za kar se zavzema tožnik. Vendar kot je že navedeno, je v tej fazi postopka, ko je šlo za preizkus pogojev za izdajo začasne odredbe skladno z navedbami v predlogu, pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da v zadevi verjetnost terjatve še ni izkazana.

Ker tako v konkretnem primeru pogoj za izdajo začasne odredbe iz določbe prvega odstavka 272. člena ZIZ ni izkazan, pritožbeno sodišče v nadaljevanju ni bilo dolžno preverjati obstoja pogojev iz določbe drugega odstavka 272. člena ZIZ. Vendar pritožbeno sodišče, glede na uveljavljanje tožnika v pritožbi, da je na njegovi strani zaradi zavrnjene začasne odredbe že izkazana težko nenadomestljiva škoda, soglaša s stališčem v izpodbijanem sklepu, da bo morala tožena stranka v primeru ugotovitve nezakonitosti izredne odpovedi (kot je že obrazloženo v tem sklepu, verjetnost takšne terjatve za zdaj še ni izkazana) vzpostaviti tožniku prvoten delovnopravni položaj, kot če ne bi bilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo vse pritožbene navedbe, ki jih je poskušal uveljaviti tožnik v vloženi pritožbi, da ovrže odločitev v izpodbijanem sklepu. Pritožbeno sodišče se je v obrazložitvi tega sklepa opredelilo zgolj do tistih pritožbenih navedb, ki bi lahko bile odločilne, vendar je tudi za te ugotovilo, da za drugačno presojo niso pomembne (prvi odstavek 360. člena ZPP). Zato je zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).