Jedro

Kot je v točki II izpodbijanega sklepa obširno pojasnilo že prvostopno sodišče se je obsojenka ves čas izmikala in ni kazala prav nobenega interesa opravljati delo v splošno korist, saj se na dogovorjene termine na probacijski enoti ni oglašala, na klice se ni odzivala, na dogovorjene sestanke ni prihajala. Za svoje odsotnosti ni izkazala opravičljivih razlogov in tudi v pritožbi obsojenka ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča.

Izrek

I. Pritožba obsojene M. K. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojena M. K. je kot strošek pritožbenega postopka dolžna plačati 30,00 EUR sodne takse.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se, ker obsojenka ni opravila dela v splošno korist, izvrši kazen šest mesecev zapora, izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti 9. 7. 2019, ki je postala pravnomočna 13. 9. 2019. Obsojenki je namreč z že citirano sodbo bila izrečena kazen šest mesecev zapora, ki bi se naj izvršila tako, da bi obdolženka namesto kazni zapora opravljala delo v splošno korist v obsegu 360 ur. Ker pa obsojenka nalog v okviru dela v splošno korist ni izpolnila, je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da se obsojenki z že citirano sodbo izrečena zaporna kazen izvrši. 2. Zoper tak sklep se je obsojenka pritožila. V pritožbi predlaga, da ji sodišče ponovno omogoči opravljanje družbeno koristnega dela. Navaja, da bo delo vestno in odgovorno opravila, da dano situacijo zelo obžaluje, da si je začela urejati življenje in ne želi ponovno razočarati otrok, saj je zanje prevzela skrb in odgovornost. Dela ni opravila, ker je imela zdravstvene in psihične težave v zvezi s čemer prilaga tudi nekaj izvidov.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Kot je v točki II izpodbijanega sklepa obširno pojasnilo že prvostopno sodišče se je obsojenka ves čas izmikala in ni kazala prav nobenega interesa opravljati delo v splošno korist, saj se na dogovorjene termine na probacijski enoti ni oglašala, na klice se ni odzivala, na dogovorjene sestanke ni prihajala. Za svoje odsotnosti ni izkazala opravičljivih razlogov in tudi v pritožbi obsojenka ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča. Obsojenkine trditve o njenih zdravstvenih in psihičnih težavah niso z ničemer izkazane, saj pritožbi priložene fotokopije zdravniških izvidov nikakor ne izkazujejo razlogov za spremembo izpodbijanega sklepa. Kot je v svoji odločbi to navedlo že prvostopno sodišče je obsojenki bila dana možnost alternativnega izvrševanja zaporne kazni, pa obsojenka te možnosti ni izkoristila. Izmikala se je stikom s svetovalci, na razgovore na probacijsko enoto ni prihajala, za svojo odsotnost pa tudi ni izkazala nobenih opravičljivih razlogov, čeprav je bila izrecno opozorjena, da v kolikor ne bo izpolnjevala nalog, ki izvirajo iz dela v splošno korist se lahko izrečena kazen izvrši v obsegu neopravljenega dela. Obsojenka torej ves čas ni pokazala prav nobenega interesa za opravljanje dela v splošno korist in to kljub temu, da je vedela, da mora skrbeti za otroke, pa ji le-to ni bilo toliko pomembno, da bi se odzivala na vabila probacijske enote. Pritožbeno sklicevanje na skrb za mladoletne otroke tako nikakor ne more dovesti do spremembe izpodbijanega sklepa.

5. Glede na navedeno, in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, je bilo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno.

6. Glede na izid pritožbenega postopka je obsojenka dolžna plačati sodno takso (Zakon o sodnih taksah - ZST-1, Taksna tarifa št. 74013).