13. 5. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Društva Ostržek Primskovo, ki ga zastopa predsednica Boža Plut, Darje Vodnik iz Ljubljane in Bože Plut s Primskovega na seji dne 13. maja 2004

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prve in četrte alineje 21.a člena, prve alineje tretjega odstavka 25. člena, 26.a člena in 27.d člena Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 25/97, 10/98, 41/99, 53/99 in 119/02) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti pete alineje 21.a člena, drugega, tretjega in četrtega odstavka 21.b člena, tretje alineje tretjega odstavka 25. člena, petega odstavka 28. člena in drugega odstavka 28.a člena Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 75/02 in 16/04), 85. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 23/99 in 75/02) ter 103. in 104. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99, 59/01, 55/03 in 110/03 - ur.p.b.) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik Društvo Ostržek izpodbija določbe prve, četrte in pete alineje 21.a člena, drugega, tretjega in četrtega odstavka 21.b člena, prve in tretje alineje tretjega odstavka 25. člena, petega odstavka 28. člena in drugega odstavka 28.a člena Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS). Vse navedene zakonske določbe se nanašajo na pogoje za priznanje pravice do nadomestila preživnine in postopek za uveljavitev te pravice.

Po mnenju pobudnika je zakonodajalec s sprejemom zakonske ureditve, ki otrokom nad 18 let jemlje pravico do nadomestila preživnine in določa, da se ta pravica veže na dohodkovni položaj družine, grobo prekoračil svoja pooblastila. Pobudnik poudarja, da je pravica do preživnine neodtujljiva pravica otroka, zato je navezovanje na dohodke družinskih članov za priznanje pravice do nadomestila preživnine protiustavno.

Poleg tega meni, da bi moral zakonodajalec v ZJSRS kot izvršilni naslov priznati tudi notarski zapis, skladen z določbami drugega odstavka 20. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter 4. in 49. člena Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 13/94 in nasl. - ZN). Očitno protiustavna naj bi bila tudi določba drugega odstavka 28.a člena ZJSRS, ki skladu omogoča, da lahko preživninskemu zavezancu odpiše dolg delno ali v celoti, kadar izvršba ni bila uspešno končana ali izvršba ne obeta uspeha za poplačilo terjatve. Pobudnik nasprotuje tudi določbi petega odstavka 28. člena ZJSRS, po kateri je sklad v postopkih za poplačilo terjatev, ki preidejo nanj po tem členu, oproščen plačila sodnih stroškov, saj naj bi bila ta določba v neskladju z 22. členom Ustave. Sicer pa pobudnik zatrjuje, da izpodbijane zakonske določbe grobo posegajo v pravico otroka do preživnine in so v neskladju s 53., 54. in 56. členom ter s tretjim odstavkom 57. člena Ustave. Sklicuje se tudi na 2., 3., 4., 6. in 18. člen ter 4. točko 27. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 15/90, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 - v nadaljevanju KOP), in na 7. člen Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (Uradni list RS, št. 86/99, MP, št. 26/99 - v nadaljevanju MEKUOP). Ustavnemu sodišču predlaga, naj zaradi neskladnosti z Ustavo in mednarodnimi akti razveljavi izpodbijane določbe ZJSRS.

Pobudnica Darja Vodnik izpodbija določbe prve in četrte alineje 21.a člena, prve alineje tretjega odstavka 25. člena, 26.a člena, drugega odstavka 27.d člena, petega odstavka 28. člena in drugega odstavka 28.a člena ZJSRS. Izpodbija pa tudi 40. člen ZIZ, 85. člen Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (v nadaljevanju ZNVP), ter 103. in 104. člen Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan). Glede izpodbijanih določb ZJSRS pobudnica navaja podobne očitke, kot jih je navedlo že Društvo Ostržek. Opozarja, da ZJSRS ne upošteva sporazumov, sklenjenih v obliki notarskega zapisa. Meni, da bi morali biti do nadomestila preživnine upravičeni tudi otroci po dopolnjenem 18. letu starosti, ki se redno šolajo, in sicer do dopolnjenega 26. leta starosti. Določba četrte alineje 21.a člena ZJSRS, ki določa starostni pogoj, naj bi te otroke postavila v neenak položaj v primerjavi z upravičenci do preživnine po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. - v nadaljevanju ZZZDR).

Pobudnica nadalje zatrjuje, da glede na določbo 26.a člena ZJSRS nima enakega sodnega varstva, saj podatke o dohodkih in premoženjskem stanju zavezanca za plačilo preživnine (npr. številko bančnega računa in podatke o vrednostnih papirjih), ki so potrebni za izterjavo preživnine, lahko pridobi šele po izdanem sklepu o izvršbi, medtem ko je Javnemu jamstvenemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) že predhodno omogočeno neomejeno pridobivanje teh podatkov. Pobudnica tako meni, da v izvršilnem postopku za izterjavo preživnine nima enakih možnosti kot Sklad. Tudi v zvezi z izpodbijanim petim odstavkom 28. člena ZJSRS pobudnica zahteva enako varstvo pravic v postopku, saj je sama dolžna plačati vse sodne stroške, Sklad pa je plačila stroškov postopka oproščen. Pobudnica se tudi ne strinja z možnostjo odpisa dolga, ki jo ureja drugi odstavek 28. a člena ZJSRS, saj po njenem mnenju pomeni preveliko potuho zavezancem za plačilo preživnine. Ta očitek utemeljuje z argumentom, da se tudi njej lahko pripeti, da ostane brez službe in prihodkov, pa je še vedno dolžna preživljati otroka. Po njenem mnenju pomeni možnost odpisa preživninskega dolga hud poseg v načela pravne države (predvsem v načelo pravne varnosti), zato zakonodajalec te možnosti ne bi smel uzakoniti. Glede izpodbijanih določb ZNVP in ZBan pa meni, da bi bilo treba v zakonih, ki urejajo pravice otrok, zakonitim zastopnikom zagotoviti enak položaj v zvezi s pridobivanjem podatkov, ki so potrebni za izterjavo preživnine, kot jih ima Sklad.

Pobudnica Boža Plut izpodbija določbe prve in četrte alineje 21.a člena, prve alineje tretjega odstavka 25. člena, 26.a člena, 27.d člena, petega odstavka 28. člena in drugega odstavka 28.a člena ZJSRS. Svojo pobudo utemeljuje z enakimi argumenti kot pobudnika Društvo Ostržek in Darja Vodnik. Sicer pa v svojih obširnih navedbah opozarja na neurejeno stanje glede plačevanja preživnin v Republiki Sloveniji in na neučinkovitost izvršilnih postopkov za izterjavo preživnin.

4.Državni zbor je v odgovoru na pobudo Društva Ostržek zavrnil vse očitke, ki so naslovljeni na izpodbijane določbe ZJSRS. Glede določbe četrte alineje 21.a člena ZJSRS, ki določa, da ima pravico do nadomestila preživnine le oseba, mlajša od 18 let, Državni zbor pojasnjuje, da se po določbah KOP kot otroci štejejo le osebe, mlajše od 18 let. Ustava v 56. členu ureja pravice otrok, in sicer je država dolžna poskrbeti za posebno varstvo in skrb le za osebe, mlajše od 18 let (tj. otroke). Dejstvo, da ZZZDR nalaga staršem dolžnost, da preživljajo svoje otroke tudi po polnoletnosti, če se ti redno šolajo, ne prinaša ugodnejše ureditve iz razloga, ker bi bilo to določeno v KOP. Državni zbor poudarja, da ZZZDR ni hierarhično višji predpis od ZJSRS, zato zakonodajalec pri urejanju pravice do nadomestila preživnine ni dolžan uporabljati enakih kriterijev glede jamčevanja sklada za plačilo nadomestila preživnine, kot jih je določil za starše glede plačevanja preživnine. Sklad namreč vstopa v razmerje med starši in otroci v primerih, ko starši ne plačujejo preživnine za svoje otroke. Pri tem gre predvsem za namen socialnega varovanja ogroženih otrok in ne za obveznost, ki bi bila enaka obveznosti staršev. Funkcija Sklada je torej predvsem zagotovitev minimalne socialne varnosti za otroka.

Določbi prve in tretje alineje tretjega odstavka 25. člena ZJSRS po oceni Državnega zbora nista v neskladju z Ustavo in mednarodnimi pogodbami, saj določata le, katere listine morajo biti predložene v primeru uveljavljanja pravice do nadomestila preživnine. Na podlagi teh listin je namreč mogoče ugotoviti, ali starši dejansko ne plačujejo preživnine, poleg tega pa so listine pomembne tudi zaradi zakonske cesije, do katere je Sklad upravičen v primeru, če namesto staršev poravna preživninsko obveznost do otroka. Za izpodbijanje določb, ki urejajo oprostitev plačila sodnih stroškov v korist Sklada (peti odstavek 28. člena ZJSRS) in možnost odpisa

preživninskega dolga (drugi odstavek 28.a člena ZJSRS), po oceni Državnega zbora pobudnik Društvo Ostržek nima pravnega interesa, saj navedeni zakonski določbi ne posegata v njegov pravni položaj oziroma pravice.

5.Vlada in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju Ministrstvo) v svojem mnenju prav tako zavračata vse očitke pobudnika Društva Ostržek. Poudarjata, da je namen ZJSRS predvsem zagotoviti oziroma povečati socialno varnosti otrok, ki ne živijo skupaj z obema staršema (t. i. enoroditeljske družine) in za katere preživninski zavezanci ne izpolnjujejo (redno) svoje preživninske obveznosti. V zvezi z določbo prve alineje 21.a člena ZJSRS, po kateri ima pravico do nadomestila preživnine otrok, ki mu je s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določen preživnina, ki je zavezanec ne plačuje, Vlada in Ministrstvo pojasnjujeta, da morajo biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki glavno vodilo koristi otroka, ne glede na to, ali jih vodijo državne ali zasebne ustanove za socialno varnost, sodišča, upravni organi itd. (3. člen KOP).

Tudi MEKUOP zahteva varstvo procesnih pravic otrok in možnost sodelovanja v postopkih pred pravosodnimi organi. Po 2. členu MEKUOP so dolžna koristi otrok varovati sodišča ali upravni organi z enakovrednimi pooblastili, mednje pa ne sodijo notarji. Zato dogovor o preživljanju otroka, sklenjen v obliki notarskega zapisa, oziroma pri notarju potrjen dogovor o preživljanju otroka ne more biti podlaga za priznanje pravice do nadomestila preživnine. Glede starostnega pogoja za priznanje pravice do nadomestila preživnine Vlada in Ministrstvo menita, da je določen starostni pogoj za priznanje te pravice upravičen. Starostni pogoj, določen v četrti alineji 21.a člena ZJSRS, temelji na priporočilu Odbora ministrov pri Svetu Evrope, da naj vsaka država določi otrokovo starost, do katere se nadomestilo izplačuje, in da se v vsakem primeru izplačuje do konca obveznega šolanja (tj. pri nas do otrokovega 15. leta starosti). Poleg tega je obveznost staršev, da preživljajo svoje polnoletne otroke, manj stroga od obveznosti preživljanja mladoletnih otrok in obstaja samo v primeru, če polnoletni otrok izpolnjuje svoje študijske obveznosti in konča študij v rednem roku. V 25. členu ZJSRS je določena dokumentacija, ki jo mora predlagatelj priložiti zahtevi za priznanje pravice do nadomestila preživnine. Glede določbe petega odstavka 28. člena ZJSRS Vlada in Ministrstvo menita, da je smiselna, saj gre za javni sklad, ki ga je ustanovila država. V zvezi z možnostjo odpisa dolga, urejeno v drugem odstavku 28.a člena, pojasnjujeta, da Sklad lahko delno ali v celoti odpiše preživninski dolg le v izjemnih primerih.

Tako pooblastilo naj bi imel samo v primerih, ko je bila izvršba neuspešna in je na podlagi določenih dejstev (npr. preživninski zavezanec nima zaposlitve, nima socialnih prejemkov ali so ti minimalni, nima premoženja, niti ni izgledov, da bi se stanje v prihodnosti spremenilo) mogoče sklepati, da izvršba ne bo uspešna in da bo nadaljevanje izvršilnega postopka povzročilo samo dodatne stroške.

6.Društvo Ostržek je v odgovoru na mnenje Vlade in Državnega zbora izrazilo nestrinjanje z njunimi stališči.

Ponovno je opozorilo na pomanjkljivosti izpodbijane zakonske ureditve, ki ne zagotavlja učinkovite izterjave preživnin in preživninskim zavezancem omogoča izmikanje pri plačevanju preživninskih obveznosti.

B. - I.

7.V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Po drugem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja (tako npr. v odločbi št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76). Pobudnici Darja Vodnik in Boža Plut svoj pravni interes utemeljujeta s konkretnimi izvršilnimi postopki, v katerih poskušata doseči izterjavo preživnine za svoja mladoletna otroka. Društvo Ostržek pa meni, da je njegov pravni interes izkazan "na podlagi statuta društva in odločbe o poslovanju društva". Iz 6. člena Statuta društva izhaja, da je namen Društva Ostržek pomagati in ščititi otroke pri izterjavi preživnin. Glede na navedeno in ob upoštevanju medsebojne povezanosti navajanj pobudnikov o izpodbijani zakonski ureditvi je Ustavno sodišče vsem trem priznalo pravni interes, razen glede zakonskih določb iz 2. točke izreka tega sklepa, ter obravnavo njihovih pobud zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo.

B. - II.

8.Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 119/02 - ZJSRS-D) so nekatere izmed izpodbijanih zakonskih določb prenehale veljati. Črtani so bili peta alineja 21. a člena, tretji in četrti odstavek 21. b člena in tretja alineja tretjega odstavka 25. člena ZJSRS. Po vsebini gre za tiste zakonske določbe, ki so pravico do nadomestila preživnine vezale na dohodkovni položaj družine, v kateri otrok živi. S to spremembo je bilo torej uresničen tudi eden izmed predlogov, za katerega se je zavzemal pobudnik Društvo Ostržek. Ustavno sodišče praviloma presoja le ustavnost veljavnih predpisov. Če izpodbijani predpis med postopkom pred Ustavnim sodiščem preneha veljati, Ustavno sodišče nadaljuje s postopkom, če so izpolnjeni pogoji iz 47. člena ZUstS. Iz pobude Društva Ostržek ne izhaja, da bi imeli člani društva v zvezi s tem odprte kakršnekoli postopke. Zato Ustavno sodišče ocenjuje, da pobudnik Društvo Ostržek ne izkazuje pravovarstvene potrebe za nadaljevanje postopka glede spremenjenih določb ZJSRS (saj je s spremembo dosegel tisto, za kar se je zavzemal). Iz tega razloga je pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

B. - III.

9.Na podlagi tretjega odstavka 56. člena Ustave je država dolžna otrokom in mladoletnikom, za katere starši ne skrbijo ali so brez ustrezne družinske oskrbe, zagotoviti posebno varstvo. S posebnim varstvom otroka se uveljavlja pozitivni vidik pravice do spoštovanja družinskega življenja. Dolžnost države, da posebej varuje otroke, izhaja tudi iz 53. člena Ustave. Kakšne ukrepe bo država za to izbrala, Ustava ne določa, temveč to prepušča zakonski ureditvi. Temeljne pravice in svoboščine otroka natančneje opredeljuje KOP, ki v prvem odstavku 26. člena določa, da države pogodbenice priznavajo vsakemu otroku pravico do socialnega varstva in so v skladu s svojo notranjo zakonodajo dolžne sprejeti potrebne ukrepe za dosego popolne uresničitve te pravice. Otrokov položaj v postopkih, v katerih se odloča o njegovih koristih, je podrobneje urejen v MEKUOP.

10.Ustava v tretjem odstavku 56. člena daje zakonodajalcu pooblastilo, da z zakonom podrobneje določi položaj otrok, za katere starši ne skrbijo. V ta okvir je mogoče šteti tudi zakonsko določitev pogojev ter meril za priznanje pravice do nadomestila preživnine. Pobudniki zatrjujejo, da bi morali biti do nadomestila preživnine upravičeni tudi otroci po dopolnjenem 18. letu starosti, ki se redno šolajo. Menijo, da ZJSRS z določitvijo starostnega pogoja polnoletne otroke postavlja v neenak položaj v primerjavi s polnoletnimi otroki, ki so ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa ZZZDR, upravičeni do preživnine vse do 26. leta starosti. Najprej velja opozoriti na določbo 1. člena KOP, po kateri se kot otroci štejejo osebe, mlajše od 18 let. Tudi MEKUOP se uporablja za otroke, mlajše od 18 let (prvi odstavek 1. člena MEKUOP). Ustava v tretjem odstavku 56. člena ureja pravice otrok in mladoletnikov, ne govori pa o pravicah polnoletnih otrok. Velja poudariti, da je dolžnost staršev, da skrbijo za preživljanje svojih otrok, primarna. To izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 27. člena KOP, po kateri imajo (eden ali oba) starša ali drugi, ki so odgovorni za otroka, glavno odgovornost za to, da v skladu s svojimi sposobnostmi in gmotnimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Država vstopi v razmerje med starši in otroci samo v primeru, ko starši te svoje dolžnosti ne izpolnjujejo (tj. subsidiarno).

11.Po četrtem odstavku 27. člena KOP so države pogodbenice dolžne sprejeti vse ustrezne ukrepe, s katerimi bodo od staršev ali oseb, ki so finančno odgovorne za otroka, zagotovile preživnino za otroka tako v državi pogodbenici kakor tudi v tujini. Z uveljavitvijo ZJSRS in ustanovitvijo Sklada (tj. od 18. 10. 1999 dalje) je država izpolnila dolžnost, ki ji je naložena v četrtem odstavku 27. člena KOP in v tretjem odstavku 56. člena Ustave. Pri preživljanju otrok s strani staršev na eni strani in plačevanju nadomestila preživnine za otroka iz sredstev Sklada na drugi strani gre za pravna položaja, ki po naravi stvari nista enaka. Kot je bilo že navedeno, je preživljanje otrok primarna dolžnost staršev, pravica do nadomestila preživnine po ZJSRS pa pride v poštev le, če starši svoje preživninske dolžnosti ne izpolnjujejo oziroma je ne izpolnjujejo redno. Pri slednji je poudarjen socialni element, kar je razvidno tudi iz zakonodajnega gradiva (Poročevalec DZ, št. 114/02). Namen zakonodajalca je bil namreč zagotoviti vsaj minimalno socialno varnost tudi tistim otrokom in mladoletnikom, pri katerih starši (oziroma eden od staršev) ne izpolnjujejo svoje preživninske obveznosti. Ustavno sodišče je že večkrat navedlo, da ima zakonodajalec avtonomno pravico, da za različne potrebe v mejah svoje pristojnosti opredeljuje dejanska stanja in nanje veže pravne posledice. Široko polje presoje mu gre zlasti na področjih, kjer uresničuje načelo socialne države (2. člen Ustave). S tem, ko je zakonodajalec upravičenost do nadomestila preživnine iz sredstev Sklada omejil le na otroke do dopolnjenega 18. leta starosti[1], ni kršil obveznosti iz Ustave in mednarodnih konvencij. To pa ne pomeni, da ni legitimno prizadevanje za spremembo zakonske ureditve, ki bi prinesla večje pravice tistim, ki so dopolnili 18 let.

12.Očitka, da bi zakonodajalec moral med listine, na podlagi katerih je mogoče uveljavljati pravico do nadomestila preživnine iz sredstev Sklada, uvrstiti tudi dogovor o preživljanju otroka, sklenjen v obliki notarskega zapisa, oziroma pri notarju potrjen dogovor o preživljanju otroka, pobudniki niso z ničimer utemeljili. Predvsem tudi niso pojasnili, v neskladju s katero ustavno pravico naj bi bila takšna zakonska ureditev. Zgolj pavšalno sklicevanje, da naj bi bili starši s tem "diskriminirani", pa ne zadošča. Glede na navedeno je treba tudi ta očitek pobudnikov zavrniti.

B. - IV.

13.Pobudnici Darja Vodnik in Boža Plut izpodbijata tudi določbi 26.a člena in 27.d člena ZJSRS, ki se nanašata na pridobivanje osebnih podatkov v postopku uveljavljanja pravice do nadomestila preživnine. V 26.a členu ZJSRS so naštete osebe in organi, ki so dolžni Skladu na njegovo zahtevo dati vse podatke, ki jih potrebuje pri odločanju o pravici do nadomestila preživnine in za izterjavo izplačanih nadomestil s pripadajočimi obrestmi in stroški. V prvem odstavku 27.d člena ZJSRS pa je določeno, da se podatki o postopku priznanja nadomestila preživnine pridobivajo o vlagatelju, o otrocih, katerih zakoniti zastopnik je vlagatelj in zanje vlaga zahtevo, ter o preživninskem zavezancu neposredno od vlagatelja. O preživninskem zavezancu lahko vlagatelj poda le podatke o osebnem imenu, rojstne podatke, o stalnem in začasnem bivališču in zaposlitvi. Ostale podatke pridobiva Sklad od upravljavcev zbirk osebnih podatkov, ki so našteti v drugem odstavku istega člena. Iz zakonodajnega gradiva (Poročevalec DZ, št. 114/02) izhaja, da so bile te določbe sprejete zaradi uskladitve z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 59/99 in nasl. - ZVOP)[2].

Očitek pobudnic, da v izvršilnem postopku za izterjavo preživnine glede pridobivanja podatkov, potrebnih za izvršbo, nimata enakih možnosti kot Sklad, ki mu je že predhodno omogočeno neomejeno pridobivanje teh podatkov, ne drži.

Opozoriti je treba na določbo četrtega odstavka 40. člena ZIZ, po kateri je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali zbirk podatkov, in ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati osebne podatke, ki se nanašajo na dolžnika ali na osebo iz drugega odstavka 31. člena tega zakona, in sicer rojstne podatke, matično in davčno številko, naslov prebivališča, zaposlitev, podatke o terjatvah, deležih, delnicah in drugih vrednostnih papirjih, premičnem in nepremičnem premoženju, številke računov, na katerih ima denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter druge podatke, ki so potrebni za sestavo predloga za izvršbo in za opravo izvršbe. Na podlagi petega odstavka 40. člena ZIZ pa upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. To pomeni, da tudi pobudnici kot upnici lahko izkažeta pravni interes za pridobitev ustreznih podatkov že s predložitvijo izvršilnega naslova (in ne šele na podlagi sklepa o izvršbi, kot zatrjujeta v svojih pobudah). Zato je tudi ta očitek pobudnic neutemeljen.

14.Vsi trije pobudniki izpodbijajo še določbi petega odstavka 28. člena ZJSRS in drugega odstavka 28.a člena ZJSRS. Prva določa, da je Sklad v postopkih za poplačilo terjatev, ki preidejo nanj po tem členu, oproščen plačila sodnih stroškov.

Druga pa Skladu omogoča odpis preživninskega dolga (delno ali v celoti) v primerih, kadar izvršba ni bila uspešno končana ali izvršba ne obeta uspeha za poplačilo terjatve. Navedeni zakonski določbi se ne nanašata na razmerje med preživninskim upravičencem in zavezancem, temveč na razmerje med Skladom in preživninskim zavezancem, zato ne moreta posegati v pravice in pravni položaj pobudnikov. Iz tega razloga Ustavno sodišče pobudnikom ni priznalo pravnega interesa za izpodbijanje navedenih zakonskih določb in je pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

15.Pobudnica Darja Vodnik pa izpodbija še 40. člen ZIZ, ki določa vsebino predloga za izvršbo, 85. člen ZNVP, ki se je nanašal na pravico dostopa do zaščitenih podatkov (z uveljavitvijo novele ZIZ-A, tj. z dnem 21. 9. 2002, se je prenehal uporabljati), ter 103. in 104. člen ZBan, ki urejata dolžnost varovanja zaupnih podatkov. Ker pobudnica svojih očitkov z ničimer ne konkretizira, jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

C.

16.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno, razen v delu 1. točke izreka, ki se nanaša na četrto alinejo 21.a člena ZJSRS, v katerem je bil sklep sprejet s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnik Čebulj in sodnica Škrk.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić

Opombi:

[1]Primerjalnopravni pregled kaže, da je pravica do nadomestila preživnine tudi v drugih evropskih državah omejena z določenimi (tudi starostnimi) pogoji. Tako ima npr. v Nemčiji pravico do nadomestila preživnine otrok, ki še ni dopolnil 12 let starosti, ki živi pri neporočenem, ovdovelem ali razvezanem roditelju in ki ne prejema preživnine ali je ne prejema redno. Višina nadomestila je odvisna od starosti otroka. Čas izplačevanja je omejen in traja največ 72 mesecev.

[2]Država izterja nadomestilo preživnine od preživninskega zavezanca, če je to le mogoče. V Avstriji je ustanovljen družinski sklad, ki poleg nekaterih drugih pravic uresničuje tudi pravico do nadomestila preživnine. Upravičenci so otroci, ki prebivajo v Avstriji, so avstrijski državljani ali brezdomci, če preživninski zavezanec ne plačuje preživnine ali ne izpolnjuje svojih obveznosti. Obdobje plačevanja nadomestila preživnine je omejeno na tri leta. Višina nadomestila preživnine je enaka sodno določeni preživnini, najvišje nadomestilo je določeno z zakonom. Sklad izterjuje izplačana nadomestila preživnine. Švedska ima Urad za socialno varnost, ki lahko izplača nadomestilo preživnine, če zavezanec ne plačuje preživnine ali je ta prenizka, če se ne ve, kdo je oče, če je eden od staršev mrtev in otrok ne prejema otroške pokojnine in če otroka posvoji samska oseba. Določena je najvišja vsota, ki jo Urad plačuje in znaša polovico pričakovanih povprečnih stroškov za otroka ali manj, če zavezanec plačuje del preživnine. Urad ima nalogo, da od preživninskih zavezancev izterjuje preživninski dolg.

Po določbi 35. člena ZVOP so bili državni organi in organi lokalnih skupnosti, organizacije in posamezniki, ki opravljajo javne službe, in nosilci javnih pooblastil dolžni uskladiti obdelavo osebnih podatkov z določbami tega zakona najkasneje v dveh letih od njegove uveljavitve.