Jedro

V primeru, kakršen je tudi obravnavani, ko tretji izkazanega bremena ne zmore, je njegov ugovor neutemeljen. Čim pa je neutemeljen, je povsem irelevantno, da mu upnik ne nasprotuje in so drugačne pritožbene navedbe zmotne. Upnikova dispozicija, ki mu je dana po prvem odstavku 65. člena ZIZ, je primarno omejena z določilom prvega odstavka 64. člena ZIZ, zato je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko pri odločanju o utemeljenosti ugovora tretjega izjave upnika ni upoštevalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo ugovor dolžnika za umaknjenega, ugovor tretjega - odvetnika M.V. zavrnilo in še odločilo, da upnik in tretji nosita vsak svoje stroške postopka. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče ugovor tretjega zavrnilo zato, ker je ugotovilo, da terjatev v višini 2.123,75 EUR, za katero je tretji predlagal naj se izvršba izreče za nedopustno, ne prestavlja pravice, ki preprečuje izvršbo v smislu 64. člena ZIZ in da tega ugovora zaradi narave pravice, ki jo uveljavlja tretji, tudi ni mogoče obravnavati kot ugovora tretjega.

Zoper odločitev, da se njegov ugovor zavrne, se pritožuje tretji, ki pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep v izpodbijanem delu razveljavi, spoštuje utesnitev izvršbe upnika in njegovemu ugovoru ugodi. Meni, da so navedbe sodišča suhoparne in preprosto nezakonite. Upnik mu je priznal njegovo terjatev, ki mora biti izvzeta iz predmetne izvršbe in za konkretni znesek 2.123,75 EUR tudi utesnil izvršbo. Upnik sam razpolaga z zakonskimi pravicami po ZIZ-u in temu mora slediti tudi sodišče, ki nima nikakršne zakonske podlage, da upniku in tretjemu preprečuje možnost medsebojnega dogovarjanja. Sam je priložil listino, staro najmanj deset let (dogovor o višini nagrade), ki predstavlja podlago za izdani račun v znesku 2.123,75 EUR. Pri odločitvi o stroških sodišče sledi volji upnika, zato ima tudi pravico, da se ta upošteva tudi pri odločitvi o ugovoru.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da upnica ugovoru tretjega ni nasprotovala (in celo predlagala, da sodišče utesni oz. delno razveljavi sklep o izvršbi za znesek 2.123,75 EUR, l. št. 40). Sporno je, ali je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ker izjave upnice ni upoštevalo, potrditvah pritožbe pa bi jo moralo.

Ugovor tretjega ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 64. členu, ki določa, da kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Iz zakonskega besedila jasno izhaja, da mora pravica, obstoj katere tretji zatrjuje, izvršbo preprečevati. Povsem pravilni so razlogi iz izpodbijanega sklepa, da pravica, kot jo je v obravnavanem primeru zatrjeval tretji v ugovoru (l. št. 30), ni takšna pravica.

V obravnavanem primeru je predmet izvršbe denarna terjatev dolžnika do Republike Slovenije po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 1 z dne 28.5.2009 v zvezi s popravnim sklepom opr. št. P 1 z dne 27.10.2009 in na tem predmetu izvršbe tretji v ugovoru ni izkazal nobene svoje pravice. Dogovor o višini plačila za odvetniške storitve, s katerim tretji ugovor (oz. svojo pravico na predmetu izvršbe) utemeljuje, predstavlja le podlago njegovemu obligacijskemu zahtevku do dolžnika, ki izvršbe na denarni terjatvi dolžnika do Republike Slovenije ne preprečuje. Verjetnost pravice tretjega, ki preprečuje izvršbo je po prvem odstavku 64. člena ZIZ substancialna predpostavka ugovora (zatrjevana pravica tretjega mora biti verjetno izkazana). V primeru, kakršen je tudi obravnavani, ko tretji izkazanega bremena ne zmore, je njegov ugovor neutemeljen. Čim pa je neutemeljen, je povsem irelevantno, da mu upnik ne nasprotuje in so drugačne pritožbene navedbe zmotne. Upnikova dispozicija, ki mu je dana po prvem odstavku 65. člena ZIZ, je primarno omejena z določilom prvega odstavka 64. člena ZIZ, zato je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko pri odločanju o utemeljenosti ugovora tretjega izjave upnika ni upoštevalo. Pritožbeni očitek, da ravnanje sodišča prve stopnje ni logično, ker je pri odločanju o stroških tretjega nastalih v ugovornem postopku dogovor med tretjim in upnikom spoštovalo (očitno ima pritožba v mislih izjavo upnika z dne 24. 5. 2010 – l. št. 40), zgoraj obrazloženega ne omaja.

Ker pri odločanju o pritožbi pritožbeno sodišče tudi ni našlo kakšnih kršitev na katere pazi pri odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti in je bilo v zadevi materialno pravo pravilno uporabljeno (350. člen v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ), je na podlagi gornje obrazložitve pritožbo tretjega kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).