Jedro

Nedovoljena revizija zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka je od toženih strank zahtevala, naj na dimniku stanovanjske hiše na U. v Piranu vzpostavijo tako stanje in omogočijo tako funkcioniranje dimnika, kot je bilo pred njegovo poškodbo, ki jo je povzročila tožena stranka P. iz Pirana. Obenem je od te tožene stranke zahtevala plačilo odškodnine v znesku 832,30 SIT. Tožene stranke naj bi tudi takoj prenehale z imisijo plinov in zračnikov na T. hiši v Piranu na teraso tožničine stanovanjske hiše. Tak tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 9. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in predlagala razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pred glavno obravnavo dne 7.10.1999 je tožnica prosila za preložitev obravnave, vendar njene prošnje sodišče prve stopnje ni upoštevalo in je obravnavo opravilo v njeni odsotnosti. Tako ji je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Poleg tega je bila prikrajšana tudi za ustavno pravico, da uporablja svoj jezik, ki je na območju sodišča prve stopnje tudi uradni jezik. Pri tem se sklicuje na določbo 6. člena ZPP. Že iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 24.6.1999 je razvidno, da ta ni bil ustrezno preveden v italijanski jezik.

Tožene stranke na revizijo niso odgovorile, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1999).

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je dne 10.4.1989 proti toženi stranki vložila tožbo z zahtevkom na prenehanje "z imisijo plinov in zračnikov" na T. hiši v Piranu na teraso stanovanjske hiše U. v Piranu ter na plačilo odškodnine v znesku tedanjih 8,323.000,00 din, ali sedanjih 832,30 SIT. Kasneje je zahtevek razširila še na vzpostavitev takega stanja dimnika, kot je bilo pred poškodbo. Vrednosti spornega predmeta dela spora, ki se nanaša na prenehanje imisij in vzpostavitev prejšnjega stanja, ni posebej označila. Višina odškodninskega zahtevka je ves čas ostala nespremenjena.

Takšen zahtevek, kot je bil vtoževan, je bil tudi pravnomočno zavrnjen. Pri tem pa je bila sodba sodišča prve stopnje izdana dne 7.10.1999, torej že po uveljavitvi novega ZPP (Uradni list RS, št. 26/99 z dne 15.4.1999 z začetkom veljavnosti na devetdeseti dan po objavi). Po določbi prvega odstavka 498. člena ZPP je mogoče postopek nadaljevati po dosedanjih predpisih (torej ob upoštevanju ZPP iz leta 1977) le, če se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo novega ZPP. Zato pri odločanju o reviziji veljajo določbe novega ZPP, torej tudi tiste, ki se - člen 367 - nanašajo na dovoljenost revizije. Po tej zakonski določbi (drugi odstavek navedenega člena) pa je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000,00 SIT.

V obravnavanem primeru pogoj iz določbe drugega odstavka 367. člena ZPP ni izpolnjen. Vtoževani odškodninski znesek v zakonu predvidenega zneska ne presega, preostali del tožbenega zahtevka pa ni posebej vrednostno ocenjen - čeprav je to zahtevano v skladu z določbo drugega odstavka 180. člena ZPP (enaka je bila tudi določba drugega odstavka 186. člena ZPP iz leta 1977).

Revizija je po določbi drugega odstavka 374. člena ZPP vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti. Zato jo je bilo treba po določbi 377. člena ZPP zavreči.