Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi drugega odstavka 207. člena ZKP sprejelo izpodbijani sklep, ko je po poteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu preizkusilo, ali so priporni razlogi še podani. Ponovno je pravilno ugotovilo, da se razlogi niso v ničemer spremenili in je še vedno podan utemeljen sum storitve kaznivih dejanj, ki se obtožencem očitajo. Slednje je tudi logično glede na fazo kazenskega postopka, saj je obtožnica pravnomočna, v teku pa so bili predobravnavni naroki in odločanje o predlogih za izločitev dokazov.

Izrek

I. Pritožbe zagovornikov obtoženih A. A., B. B., C. C. in Č. Č. se kot neutemeljene zavrnejo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pri obtoženih B. B,, A. A. in C. C. še vedno podan, pri obtoženemu Č. Č. pa ob slednjem tudi priporni razlog begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Obtoženi B. B., A. A. in C. C. so priprti od 7.4.2022 dalje, obtoženi Č. Č. pa od 4.8.2022 dalje.

2. Zoper sklep se pritožujejo zagovorniki spodaj navedenih obtožencev. Zagovornik obtoženega Č. Č. vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter odredi izpustitev obtoženca na prostost, podrejeno, da pripor nadomesti z ukrepom javljanja na policijski postaji v kraju bivanja v A. 3. Zagovornik obtoženega B. B. se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zaradi zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obtožencu pripor odpravi oziroma, da ga nadomesti s hišnim priporom.

4. Zagovornik obtoženega A. A. smiselno uveljavlja priporni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka s predlogom, da sodišče druge stopnje obtožencu pripor odpravi oziroma, da ga nadomesti s hišnim priporom.

5. Zagovornica obtoženega C. C. sklep sodišča izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov in sodišču druge stopnje predlaga, da ga spremeni tako, da obtožencu pripor odpravi oziroma podrejeno, da ga nadomesti z milejšim ukrepom.

6. Pritožbe niso utemeljene.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi drugega odstavka 207. člena ZKP sprejelo izpodbijani sklep, ko je po poteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu preizkusilo, ali so priporno razlogi še podani. Ponovno je pravilno ugotovilo, da se razlogi niso v ničemer spremenili in je še vedno podan utemeljen sum storitve kaznivih dejanj, ki se obtožencem očitajo. Slednje je tudi logično glede na fazo kazenskega postopka, saj je obtožnica pravnomočna, v teku pa so bili predobravnavni naroki in odločanje o predlogih za izločitev dokazov. Pravilno je tudi ugotovilo, da se niso spremenile okoliščine, ki so zoper obtožence narekovale odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti, pri obtoženemu Č. Č. pa tudi iz razloga begosumnosti. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovitve tudi ustrezno obrazložilo in še ocenilo, da je dosedanje trajanje pripora še vedno sorazmerno posegu v pravico do osebne svobode obtožencev. Pravilno je tudi ugotovilo, da kazenski postopek poteka kontinuirano in brez zavlačevanja, trajanje pripora pa je tudi še vedno sorazmerno glede na predvidene okvire sankcioniranja za obravnavana kazniva dejanja.

8. Kot je bilo že ugotovljeno v predhodnih sklepih pritožbenega sodišča je postopek v fazi predobravnavnih narokov in se dokazni postopek še ni pričel izvajati, v posledici česar tudi ni v ničemer omajan pravnomočno ugotovljen utemeljen sum storitve kaznivih dejanj. Ker je sodišče prve stopnje pri vsakem obtožencu konkretno obrazložilo okoliščine, ki utemeljujejo priporni razlog, bi torej morale pritožbe navesti nova dejstva ali okoliščine, kar pa ne navajajo.

9. Zagovornik obtoženega Č. Č. in zagovornica obtoženega C. C. v pritožbah tako nista navedla nobenih novih okoliščin, na katere jima še ni bilo odgovorjeno v dosedanjih odločitvah pritožbenega sodišča. 10. Ne držijo pritožbeni očitki zagovornika obtoženega B. B., da sodišče ni presojalo pripornih razlogov, temveč je le dobesedno prepisalo predhodne sklepe. Iz izpodbijanega sklepa namreč izhaja natančno obrazložen potek kazenskega postopka od zadnjega odločanja o obstoju pripornih razlogov in ugotovitev, da niso nastopila nova dejstva in okoliščine v tej zadevi, razen samega poteka časa. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje razumno in racionalno obrazložilo obstoj pripornih razlogov. Tako je ugotovilo, da je podan utemeljen sum, pri čemer je obtožnica že pravnomočna in tako ponovno zagovornikovo nasprotovanje že večkrat ugotovljenemu obstoju utemeljenega suma ne more biti uspešno. Enako velja glede obstoja ponovitvene nevarnosti, ki jo je sodišče prve stopnje logično in prepričljivo obrazložilo, zagovornik pa glede slednje ni navedel nič bistveno novega. Tudi glede obtoženega B. B. je pripor še vedno sorazmeren ukrep in pripor ne traja nesorazmerno dolgo, kot je to ugotovljeno v izpodbijanem sklepu. Obtožencu je bila res v preteklosti izrečena krajša zaporna kazen od do sedaj prestanega pripora, vendar je obtoženec sedaj še toliko bolj ponovitveno nevaren, saj naj bi ponovil istovrstno kaznivo dejanje. Sodišče je v izpodbijanem sklepu ponovno pravilno ugotovilo, da je pripor nujen in neogibno potreben ukrep, da se zagotovi varnost in zdravje ljudi ter premoženja. Iz navedenega tako logično izhaja, da je pripor nujno potreben, da se zavaruje zdravje ljudi in sicer potencialnih uživalcev, saj sta heroin in kokain sorazmerno težki in nevarni drogi, ki vodita v odvisnost, sta pa tudi vzrok za kazniva dejanja zoper premoženje. Navedeno tako odtehta tudi poseg v osebno svobodo obtoženca.

11. Zagovornik obtoženega A. A. očita, da ni dokazov za očitke zoper obtoženca, vendar navedeno ne drži, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je obtožnica že pravnomočna in niso podane nove okoliščine, ki bi izpodbile dosedanje ugotovitve o obstoju utemeljenega suma. Na podlagi teh ugotovitev ter na podlagi ugotovitev o predhodni prodaji drog v Italiji je podana realna nevarnost, da bi obtoženec na prostosti nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj. Dejstvo, da D. D. ni na prostosti, v ničemer ne omaje zgornjih ugotovitev, saj naj bi si obtoženi drogo pred prodajo očitno priskrbel in je tako dobro vpet v kriminalne povezave. Kakor je že zgoraj ugotovljeno, teče postopek kontinuirano in brez zavlačevanja ter je tako poseg v osebno svobodo obtoženca sorazmeren in ga tudi ni mogoče uspešno nadomestiti z milejšimi ukrepi.

12. Ker glede na vse obrazloženo pritožbe niso utemeljene, jih je sodišče druge stopnje na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP zavrnilo.