Jedro

Izhodišče sodišča prve stopnje, da se v primeru, kadar sodišče tožbo zavrže zaradi odpadlega pravnega interesa, šteje, da je tožeča stranka v pravdi propadla in je dolžna nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške, je pravilno in skladno s sodno prakso v podobnih primerih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnikoma naložilo, da sta toženki dolžna povrniti 2.822,10 EUR stroškov postopka na prvi stopnji.

2. Zoper sklep vlagata pritožbo tožnika iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Opozarjata, da je bil postopek vezan na postopek zavarovanja toženkine terjatve do drugega tožnika, ki se je ugotavljala v pravdi, v kateri prva tožnica ni bila udeležena. Kljub temu je njene posledice občutila, saj je bilo z zavarovanjem poseženo v njeno lastninsko pravico. Da bi jo zaščitila, je tožbo zoper toženko morala vložiti. Toženka je v pravdi zoper drugega tožnika propadla, zato je bil postopek zavarovanja ustavljen, s tem pa je odpadel pravni interes tožnikov za to tožbo. Pri odločitvi o stroških bi sodišče moralo upoštevati, da je bila tožnica v tožbo prisiljena in razlog za naknadno odsotnost pravnega interesa ni nastal v njeni sferi. Odločitev, da mora toženki povrniti pravdne stroške, je v nasprotju s pravico do sodnega varstva. Iz sklepa VSL I Cp 529/2013, ki ga sodišče povzema, izhaja, da se sodišču odločitev, da mora stroške povrniti tožeča stranka, zdi krivična, pri čemer pa kot možnost navaja, da svoje prikrajšanje uveljavlja v drugem postopku. To pomeni generiranje novih sporov, kar je v nasprotju s pravico do sojenja v razumnem roku.

3. Na pritožbo je odgovorila toženka in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Okrajno sodišče v Ljubljani je na podlagi nepravnomočne sodbe dovolilo zavarovanje terjatve toženke do drugega tožnika s predznambo zastavne pravice na številnih nepremičninah. Ker prva tožnica v postopku zavarovanja ni uspela z ugovorom tretjega, je v tem postopku skupaj z drugim tožnikom zahtevala ugotovitev nedopustnosti zavarovanja ter zatrjevala, da ima na v tožbi navedenih nepremičninah izključno lastninsko pravico. Zaradi naknadnega neuspeha toženke v pravdi zoper drugega tožnika je bil postopek zavarovanja ustavljen in izbrisana zastavna pravica, odrejena s predhodno odredbo, tožnika pa sta posledično izgubila pravni interes za vodenje tega postopka. Sodišče je njuno tožbo zavrglo s sklepom s 27. 9. 2019, z izpodbijanim sklepom pa je odločilo o povrnitvi stroškov postopka. Pri tem je izhajalo iz načela uspeha v pravdi in ob upoštevanju določila 154. člena ZPP tožnikoma naložilo, da sta toženki dolžna povrniti njene pravdne stroške.

6. Izhodišče sodišča prve stopnje, da se v primeru, kadar sodišče tožbo zavrže zaradi odpadlega pravnega interesa, šteje, da je tožeča stranka v pravdi propadla in je dolžna nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške, je pravilno in skladno s sodno prakso v podobnih primerih1. Riziko pravdanja je namreč na tožeči stranki, ki se mora zavedati možnosti, da bo interes naknadno odpadel in bo pravdo izgubila. To posebej velja v primerih, ko je postopek vsebinsko vezan na drug postopek, ki še ni pravnomočno končan. Tožnika bi bila v tem postopku upravičena do povrnitve stroškov, če bi dokazala, da je sodišče odredilo zavarovanje na nepremičninah, ki niso bile v lasti drugega toženca. Ker sta za takšno tožbo izgubila pravni interes, o njunem končnem uspehu ni mogoče govoriti. V konkretnem primeru tudi ni mogoče smiselno uporabiti določila 160. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka kriti svoje stroške celo, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku, kadar je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih. Prav to zakonsko določilo kaže na v pritožbi neodločilno izpostavljanje dejstva, da prva tožnica kot tretja na upniško dolžniško razmerje med drugim tožnikom in toženko ni imela vpliva.

7. Odločitev sodišča prve stopnje ni v nasprotju s pravico do sodnega varstva niti s pravico do sojenja v razumnem roku. Pošten sodni postopek je bil tožnikoma omogočen in na končno odločitev o zavrženju tožbe pritožbe nista vložila. Zgolj ekonomske posledice, ki so jima nastale zaradi neuspeha v pravdi po odpadlem pravnem interesu, kršitve omenjenih ustavnih in konvencijskih pravic ne predstavljajo. Prav tako kršitve ne pomeni možnost, da tožnika sprožita novo pravdo zoper toženko zaradi morebiti neutemeljeno povzročenih stroškov.

8. Ker zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožnika, ki s pritožbo nista uspela, sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. v zvezi z 165. členom ZPP). Enako odločitev je sodišče sprejelo glede stroškov odgovora na pritožbo, saj toženka s to vlogo ni prispevala k pritožbeni odločitvi o pravilnosti zavzetega stališča sodišča prve stopnje (155. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Tako odločbe: VSL I Cp 289/2009, I Cp 908/2016, I Cpg 627/2010, II Cp 2792/2012, I Cp 908/2016, II Cp 1754/2018, II Cp 1015/2001.