Jedro

Dolžnik v danem roku dveh mesecev ni vložil predloga za prisilno poravnavo, niti ni predložil dokazov, da je uspešno izvedel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in da ni več insolventen v skladu s prvim odstavkom 238. člena ZFPPIPP, zato po drugem odstavku 238. člena ZFPPIPP velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen.

Izrek

I. Pritožba dolžnika A. d.o.o. in njegovega zakonitega zastopnika C. C. se štejeta za umaknjeno.

II. Pritožba družbenika D. d.o.o. se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je začelo stečajni postopek nad dolžnikom A. d.o.o. in kot upravitelja postavilo B. B., ki opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v pravnoorganizacijski obliki, ki je v poslovni register vpisana kot insolvenčna pisarna B. B. s.p. 2. Zoper ta sklep so se pritožili dolžnik in njegov zakoniti zastopnik C. C. in družbenik D. d.o.o. Pritožbe so identične in laične. Pritožujejo se zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitev postopka in predlagajo, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in ustavi začetek stečajnega postopka na dolžnikom.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica postopka upnica Republika Slovenija, ki je predlagala, da višje sodišče pritožbo dolžnika zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožbi dolžnika in njegovega zakonitega zastopnika nista dovoljeni, pritožba družbenika D. d.o.o. pa ni utemeljena.

5. Iz podatkov v spisu izhaja, da so pritožbo vložili družbenik, zakoniti zastopnika dolžnika in dolžnik. Sodišče prve stopnje je vsakemu posebej vročilo plačilni nalog za plačilo sodne takse, v katerem je opozorilo, da če v roku 15 dni od vročitve naloga ne bodo plačali sodne takse, se bo v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) štelo, da je vloga umaknjena.

6. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodno takso za pritožbo plačal le družbenik dolžnika D. d.o.o., zato je višje sodišče pritožbi dolžnika in zakonitega zastopnika dolžnika štelo kot umaknjeni.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je upnik Republika Slovenija vložila predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, predlog je sodišče vročilo dolžniku in ga opozorilo na pravne posledice iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP. Dolžnik je v roku vložil zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je zato s sklepom z dne 8. 6. 2021 odložilo odločanje o upnikovem predlogu. Dolžnik do 11. 7. (torej v danem roku dveh mesecev) ni vložil predloga za prisilno poravnavo, niti ni predložil dokazov, da je uspešno izvedel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in da ni več insolventen v skladu s prvim odstavkom 238. člena ZFPPIPP, zato po drugem odstavku 238. člena ZFPPIPP velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen. Sodišče prve stopnje je tako začelo stečajni postopek (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP).

8. Pritožnik v pritožbi navaja, da je sodišče ravnalo napačno, saj bi moralo počakati, da bi Finančna uprava Republike Slovenije izdala sklep o odlogu plačila prispevkov. Finančna uprava Republike Slovenije mu je namreč odložila plačilo globe do začetka leta 2021. Pritožbeno sodišče odgovarja, da takšno razumevanje zakonskih rokov iz drugega odstavka 237. člena ZFPPIPP, kot ga navaja pritožnik, ni pravilno. V danem zakonskem roku dveh mesecev, bi moral dolžnik izkazati v skladu s sklepom sodišča prve stopnje z dne 8. 6. 2021, s katerim mu je bilo odloženo odločanje o začetku stečajnega postopka, da je bodisi vložil predlog za prisilno poravnavo, bodisi predložiti dokaze, da je uspešno izvedel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in ni več insolventen. Ker ni ravnal tako, je sodišče prve stopnje pravilno začelo stečajni postopek. Sodišče nima diskrecije pri tem, da poljubno podaljšuje zakonsko določene roke. Zgolj pritožnikove navedbe v fazi pritožbe, da je FURS kot predlagatelj izdal sklep o odlogu plačila prispevkov do konca leta 2021 (FURS sicer v odgovoru na pritožbo navaja, da je šlo za obročno plačilo davčnih obveznosti do 13. 8. 2021, katerega dolžnik ni poravnal in za obročno plačilo globe do konca leta 2021), niso pravočasne, saj bi jih moral dolžnik navesti in z dokazi izkazati do izteka dvomesečnega roka 11. 7. 2021. Do tega roka bi moral torej dokazati, da je izvedel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in da ni več insolventen. Ker tega v danem zakonskem roku ni storil, je bila odločitev sodišča prve stopnje, da prične z začetkom stečajnega postopka, pravilna.

9. Pritožnik tudi navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bila vložena poenostavljena prisilna poravnava, česar pa ni dokazal. Pritožbeno sodišče je pregledalo vpisnik insolventnih zadev, prav tako iz spisa St ... ne izhaja, da bi dolžnik vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo.

10. Pritožba je torej neutemeljena. Izpodbijani sklep je uspešno prestal še pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).