Jedro

Zakon za koncernsko posebno revizijo tako ni predvidel predhodnega neuspešnega poskusa imenovanja posebnega revizorja na skupščini kot pogoja za sodno imenovanje posebnega revizorja, kot je to določeno po splošnih pravilih 318. člena ZGD-1 za imenovanje posebnega revizorja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog predlagatelja za imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve poslovnih razmerij družbe z obvladujočo družbo (I. točka izreka) in odločilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Proti temu sklepu se pritožuje predlagatelj. V pritožbi navaja, da pogoje za imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve poslovnih razmerij družbe z obvladujočo družbo ali z njo povezano družbo Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) določa v 546.b členu. Za razliko od pogojev za imenovanje posebnega revizorja po določbi 318. člena ZGD-1 zakon v določbi 546.b člena ne zahteva, da bi o imenovanju posebnega revizorja predhodno odločala skupščina. Tega pogoja v določbi 546.b člena ZGD-1 ni, niti v njegovem prvem niti v drugem odstavku. Zato predlagatelj meni, da sodišče glede pogojev oziroma predpostavk za sodno imenovanje posebnega revizorja, konkretno glede vprašanja ali bi morala o istem predlogu predhodno odločati skupščina nasprotnega udeleženca oziroma uporabe določbe 318. člena ZGD-1, ni pravilno uporabilo določb 546.b člena ZGD-1, s čemer je podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo sodišče ugotoviti, da so predpostavke za sodno imenovanje posebnega revizorja, kot je predlagano, podane. S pritožbenim predlogom se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu predlagatelja v celoti ugodi, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, s stroškovno posledico v korist predlagatelja.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je predlagatelj podal predlog za imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve poslovnih razmerij družbe z obvladujočo družbo, sklicujoč se na določbo drugega odstavka 546.b člena ZGD-1. 6. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo z obrazložitvijo, da sodišče imenuje posebnega revizorja, če so izpolnjene določene predpostavke, med drugim, da mora o imenovanju posebnega revizorja predhodno odločati skupščina in lahko sodišče imenuje posebnega revizorja ob predpostavki, da skupščina zavrne takšen predlog, kot je to izrecno določeno v 318. členu ZGD-1. Zavzelo je stališče, da navedeno velja tudi za sodno imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve poslovnih razmerij družbe z obvladujočo družbo ali z njo povezano družbo, ki je urejeno v 546.b členu ZGD-1. Ob ugotovitvi, da o imenovanju posebnega revizorja zaradi preveritve poslov, kot to predlaga predlagatelj v tem postopku, skupščina nasprotnega udeleženca ni odločala, saj takšen predlog v odločanje skupščini ni bil podan, je sodišče prve stopnje zaključilo, da niso podane predpostavke za sodno imenovanje revizorja zaradi preveritve predmetnih poslov, zato je predlog zavrglo.

7. Predlagatelj v pritožbi utemeljeno očita materialnopravno zmotnost stališča sodišča prve stopnje, s katerim je le to predlog za imenovanje posebnega revizorja zavrglo zaradi pomanjkanja predpostavke za sodno imenovanje posebnega revizorja.

8. Do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 55/2015 (v nadaljevanju Novela ZGD-1) posebna revizija razmerij z obvladujočo družbo ali z njo povezano družbo ni bila zakonsko urejena. Novela ZGD-1 je odpravila to pomanjkljivost in uredila posebno revizijo poslovnih razmerij z obvladujočo družbo in z drugimi z njo povezanimi družbami - tako imenovano koncernsko posebno revizijo, in sicer z novim 546.b členom. Takšno revizijo lahko predlaga vsak delničar oziroma družbenik, sodišče pa imenuje posebnega revizorja, če je izpolnjena ena od predpostavk: - revizor je dal k poročilu o odvisnosti sklep s pridržki ali odklonilen sklep oziroma je izdajo sklepa zavrnil; - nadzorni svet je imel pripombe k izjavi poslovodstva na koncu poročila (t.i. končno pojasnilo); - poslovodstvo je samo izjavilo, da je bila družba prikrajšana, ne da bi bilo prikrajšanje nadomeščeno.

9. S citirano določbo prvega odstavka 546.b člena ZGD-1 tako zakon taksativno določa predpostavke, pod katerimi na predlog vsakega delničarja oziroma družbenika posebnega revizorja imenuje sodišče, medtem ko se v skladu z drugim odstavkom 546.b člena ZGD-1, ki ima naravo generalne klavzule, posebna revizija predlaga tudi, če obstajajo kakšne druge okoliščine, zaradi katerih obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo do protipravnih povzročitev prikrajšanj, vendar pa lahko v tem primeru imenovanega revizorja predlaga le kvalificirana manjšina imetnikov deležev, katerih skupni deleži dosegajo prag iz drugega odstavka 318. člena ZGD-1. Drugih predpostavk za imenovanje posebnega revizorja ZGD-1 v 546.b členu ne določa. Ker gre za specialno določbo, nanašajočo se na koncernsko posebno revizijo, splošna pravila za imenovanje posebnega revizorja po 318. členu ZGD-1 niso uporabljiva. Zakon za koncernsko posebno revizijo tako ni predvidel predhodnega neuspešnega poskusa imenovanja posebnega revizorja na skupščini kot pogoja za sodno imenovanje posebnega revizorja, kot je to določeno po splošnih pravilih 318. člena ZGD-1 za imenovanje posebnega revizorja. Takšno stališče zastopa tudi pravna teorija (Peter Podgorelec, Podjetje in delo - 215, št. 6-7, stran 1120, GV Založba, 1. 10. 2015).

10. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v oporo svojemu stališču, da je predhodno odločanje na skupščini predpostavka za sodno imenovanje posebnega revizorja tudi po določbah 546.b člena ZGD-1 neustrezno sklicuje na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 480/2016 z dne 9. 2. 2017. Kot namreč izhaja iz citiranega sklepa je pritožbeno sodišče presojalo predlog predlagatelja zgolj v okviru določb 318. člena ZGD-1 in ne po določbi 546.b člena ZGD-1, ter se do vprašanja, ali je predhodno odločanje o imenovanju posebnega revizorja na skupščini predpostavka za sodno imenovanje posebnega revizorja po določbah 546.b člena ZGD-1, sploh ni opredeljevalo.

11. Navedeno daje podlago za zaključek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je zaključilo, da niso podane predpostavke za sodno imenovanje revizorja in posledično temu predlogu zavrglo, zmotno uporabilo materialno pravo. Pri tem sodišče druge stopnje zgolj dodaja, da predhodno odločanje na skupščini po 318. členu ZGD-1 predstavlja materialnopravno predpostavko in kadar ta ni podana, sodišče predlog zavrne in ne zavrže, kot je to v obravnavanem primeru nepravilno odločilo sodišče prve stopnje.

12. Glede na vse obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP in 52. členom ZGD-1). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje o predlogu predlagatelja meritorno odločiti.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 52. členom ZGD-1.