Jedro

Vrhovno sodišče RS je navedlo, da v obravnavani zadevi pri povrnitvi tožnikovih vlaganj v nepremičnino toženke ni mogoče uporabiti t. i. obogatitvene metode (po kateri se izračuna, koliko je nepremičnina več vredna zaradi vlaganj), temveč t. i. stroškovno metodo, s katero se ugotavlja tržna vrednost nadomestnih stroškov istovrstne adaptacije, upoštevajoč amortizacijo. Resnična vrednost toženkine obogatitve se odraža v doseženih prihrankih, ker ji v obnovo hiše, v kateri prebiva, ni bilo treba vložiti lastnih sredstev, temveč je to storil tožnik (primerjaj 18. točko obrazložitve sklepa II Ips 113/2021).

V obravnavani zadevi izvedenec, ki ga je postavilo sodišče prve stopnje, ni izračunal obogatitve po tej metodi, saj ni ugotavljal tržne vrednosti tožnikovih vlaganj z upoštevanjem amortizacije, zato je dejansko stanje glede na stališče Vrhovnega sodišča RS tozadevno nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Tožeča stranka je dolžna založiti 800 EUR predujma na račun Višjega sodišča v Ljubljani, št. SI56 0000, koda namena: OTHR, v roku 15 dni in sodišču posredovati dokazilo o plačilu, sicer se ta dokaz ne bo izvedel.

Obrazložitev

1. Tožnik zahteva od toženke na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi povrnitev vlaganj svojega posebnega premoženja (denarja), ki ga je vložil v posebno premoženje (nepremičnino) toženke. Sodišče prve stopnje je zahtevku delno ugodilo.

2. Pritožbeno sodišče je o pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 23. 6. 2020 že enkrat odločalo s sodbo I Cp 2035/2020 z dne 5. 1. 2021, s katero je pritožbi toženke deloma ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je pretežni del zahtevka zavrnilo. Vrhovno sodišče RS je v zadevi dopustilo revizijo in s sklepom II Ips 113/2021 z dne 16. 3. 2022 sodbo sodišča druge stopnje z dne 5. 1. 2021 razveljavilo ter vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

3. Kot bistveno je Vrhovno sodišče RS navedlo, da v obravnavani zadevi pri povrnitvi tožnikovih vlaganj v nepremičnino toženke ni mogoče uporabiti t. i. obogatitvene metode (po kateri se izračuna, koliko je nepremičnina več vredna zaradi vlaganj), temveč t. i. stroškovno metodo, s katero se ugotavlja tržna vrednost nadomestnih stroškov istovrstne adaptacije, upoštevajoč amortizacijo. Resnična vrednost toženkine obogatitve se odraža v doseženih prihrankih, ker ji v obnovo hiše, v kateri prebiva, ni bilo treba vložiti lastnih sredstev, temveč je to storil tožnik (primerjaj 18. točko obrazložitve sklepa II Ips 113/2021).

4. V obravnavani zadevi izvedenec, ki ga je postavilo sodišče prve stopnje, ni izračunal obogatitve po tej metodi, saj ni ugotavljal tržne vrednosti tožnikovih vlaganj z upoštevanjem amortizacije, zato je dejansko stanje glede na stališče Vrhovnega sodišča RS tozadevno nepopolno ugotovljeno.

5. Pritožbeno sodišče je na seji senata dne 26. 5. 2022 sklenilo, da na podlagi 355. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dopolni dokazni postopek z dopolnitvijo izvedenskega mnenja. Ker je dokazno breme za dokazovanje obogatitve na tožeči stranki, je le-tej skladno s 153. členom ZPP naložilo, da založi predujem za dopolnitev izvedenskega mnenja. Če stranka v postavljenem roku predujma ne bo založila, bo sodišče druge stopnje izvedbo tega dokaza opustilo (primerjaj tretji odstavek 153. člena ZPP).