Jedro

Sodna praksa vrhovnega sodišča o zastavljenih vprašanjih obstaja (učinki odločbe APPNI, možnost udeležbe v upravnem postopku, trajne vloge delavcev) in je v skladu z odločitvami sodišč druge in prve stopnje v tej zadevi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba in potrjena sodba prve stopnje o zavrnitvi njegovega tožbenega zahtevka za plačilo 20.518,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kot sporna vprašanja izpostavlja vprašanje učinkov odločbe Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (v nadaljevanju APPNI), ki jih sodišče nepravilno razširja tudi na tožnika, vprašanje tožnikove možnosti, da v postopku poda svoja stališča do odločbe APPNI in oškodovanja družbenega premoženja, ki je bilo ugotovljeno z odločbo APPNI, ter vprašanje njegovega dokaznega bremena o višini trajne vloge. Zatrjuje kršitev 8. in 9. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo ter bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi v nasprotju med seboj in v nasprotju z vsebino listin. Z odločitvama vrhovnega sodišča v zadevah II Ips 194/2010 in II Ips 294/2010 se ne strinja in so zoper njiju že vložene ustavne pritožbe. Dopustitev revizije predlaga, ker gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni.

2. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani. V obeh zadevah, ki ju omenja predlagatelj, je vrhovno sodišče odločalo o bistveno enakih vprašanjih, kot jih v predlogu izpostavlja tožnik in zavzelo stališče, da odločba APPNI posega v njegov položaj in položaj drugih imetnikov trajnih vlog in jih ta odločba v pravdi zavezuje, če je bil prizadeti obveščen o postopku revizije lastninskega preoblikovanja in je tako imel dejansko možnost sodelovanja v tem postopku. Nekoliko dopolnjeno, a enako stališče je bilo nato zavzeto tudi v sodbi II Ips 162/2009 z dne 13. 1. 2011. Ugotovitev v sodbah prve in druge stopnje o tožnikovi možnosti sodelovanja v upravnem postopku je dejanske narave in glede tega revizije ni mogoče dopustiti, saj to ne more biti predmet preizkusa v revizijskem postopku. Sodna praksa vrhovnega sodišča o zastavljenih vprašanjih torej obstaja in je v skladu z odločitvami sodišč druge in prve stopnje v tej zadevi, predlagatelj pa predlog vlaga zaradi njegovega nestrinjanja s tako prakso. Ker predlagatelj tudi ni izkazal zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, dopustitev revizije v obravnavanem primeru ne bi mogla prispevati k drugačni odločitvi.

3. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo neutemeljen predlog za dopustitev revizije.