Jedro

Prva pripravljalna vloga tožnika je bila za postopek potrebna. V njej se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da tožnik (med drugim) prepisuje stališča iz vzročnega postopka, na (ne)potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva. Tožnik je v navedenem pripravljalnem spisu predlagal tudi dokaze. Prva pripravljalna vloga tožnika je bila tako potrebna za postopek, zato mu ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 228,46 EUR v 15 dneh, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, višji stroškovni zahtevek se zavrne.“ V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del odločitve o stroških postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožniku povrne njegove pravdne stroške v višini 285,58 EUR v 15 dneh, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka se pritožuje toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da je dopustno upoštevati zgolj potrebne stroške, torej tiste, brez katerih ni mogoče opraviti procesnih dejanj in ki so pripomogli k odločitvi sodišča. Načelo vestnosti in poštenja zahteva, da stranka obseg stroškov skrči na najmanjšo možno mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih interesov. Tožnik prav temu načelu ni sledil z drugim pripravljalnim spisom in umikom tožbe z dne 19. 12. 2017. Pripravljalni spis je bil vložen z namenom povečevanja obsega stroškov, ne pa za potrebe varstva njegovih pravic. Do tega ugovora, ki ga je toženka podala z vlogo z dne 10. 1. 2018, se sodišče ni opredelilo in je zato podana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Drugi pripravljalni spis sploh ni bil potreben. Potreben je bil le umik tožbe, ki pa bi ga tožnik lahko podal le z enim stavkom. Navedbe, kaj vse je bilo tožniku plačano, so ob umiku povsem nepotrebne oz. so bile podane zaradi prikazovanja, da gre za obrazloženo pripravljalno vlogo. Sodišče prve stopnje ni podalo razlogov za oceno, zakaj je šlo za pripravljalno vlogo in je zato podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3.,6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, na katere opozarja pritožba. Je pa deloma zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta bistvena kršitev je podana, če ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sklepa nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom, ali če sploh nima razlogov ali v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali pa so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Takih pomanjkljivosti izpodbijani del sklepa nima, sodišče prve stopnje je namreč ustrezno obrazložilo, katere stroške postopka je kot potrebne priznalo tožniku.

6. Pritožba zatrjuje tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče prve stopnje tudi te kršitve ni zagrešilo, na ustrezen način se je opredelilo do vseh trditev tožene stranke, ki se nanašajo na pravno pomembna dejstva, tudi trditev o tem, da je strošek prve pripravljalne vloge potreben strošek (prim. s točko 4. obrazložitve).

7. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bila prva pripravljalna vloga tožnika za postopek potrebna. V njej se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da tožnik (med drugim) prepisuje stališča iz vzročnega postopka, na (ne)potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva. Tožnik je v navedenem pripravljalnem spisu predlagal tudi dokaze. Vse navedeno pomeni, da je bila prva pripravljalna vloga tožnika potrebna za postopek in mu tako ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo. Zato je sodišče tožniku za to vlogo utemeljeno priznalo 150 točk skladno z 2. točko tarifne številke 15 Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015).

8. Pritožba pa utemeljeno nasprotuje prvostopnemu sodišču, ki je tožnikovo vlogo z dne 19. 12. 2017 štelo za obrazloženo pripravljalno vlogo in jo ovrednotilo s 150 točkami. Povsem nepotrebno je tožnik v tej vlogi opisoval, kaj in koliko mu je toženka 5. 12. 2017 plačala. Vsekakor pa je bilo procesno potrebno, da je tožnik tožbo pisno umaknil, kar pa bi dejansko lahko storil z enim ali dvema stavkoma, kot navaja toženka. Zato je z vidika potrebnosti za to vlogo mogoče odmeriti 50 točk skladno s 4. točko tarifne številke 19 OT.

9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče skladno s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijani del sklepa v II. točki izreka spremenilo tako, da je znesek 285,58 EUR znižalo za 57,12 EUR in je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 228,46 EUR, kot izhaja iz izreka sklepa.

10. O pritožbenih stroških sodišče druge stopnje ni odločalo, ker jih toženka ni priglasila.