Jedro

Prepovedana posledica kaznivega dejanja poslovne goljufije (nastanek premoženjske škode) ni nastala z izpolnitvenim ravnanjem oškodovanke, temveč z obdolženčevim neplačilom zapadlih računov za dobavljeno in montirano opremo. Kraj nastanka take škode je mogoče presojati le na podlagi sedeža oškodovanke.

Izrek

Za sojenje je pristojno Okrožno sodišče v Kopru.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Celju se je po končani preiskavi s sklepom I Ks 31375/2014 z dne 29. 12. 2016 izreklo za krajevno nepristojno za sojenje in po pravnomočnosti sklepa poslalo zadevo Okrožnemu sodišču v Kopru. Odločitev je pojasnilo s stališčem, da v opisu kaznivega dejanja v obtožnici ni zajet kraj, na katerem je storilec delal, opisan pa je kraj nastanka prepovedane posledice - Portorož, kjer ima oškodovana družba, ki ji je nastala premoženjska škoda, svoj sedež. Okrožno sodišče v Kopru je z dopisom I K 31375/2014 z dne 31. 8. 2017 pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije sprožilo postopek za odločitev o sporu o pristojnosti. Navedlo je, da kraj storilčevega delovanja res ni znan, da pa je oškodovana družba svoje izpolnitveno ravnanje opravila v tujini, kjer ji je tudi nastala škoda (v trenutku izpolnitve obveznosti), kar pomeni, da je prepovedana posledica nastala v tujini, to pa na podlagi prvega odstavka 29. člena ZKP (če kraj storitve kaznivega dejanja ni znan ali če je ta kraj zunaj ozemlja Republike Slovenije, je pristojno sodišče, na katerega območju ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče) indicira pristojnost Okrožnega sodišča v Celju, saj ima na njegovem območju obdolženec začasno prebivališče. Podredno je pristojnost Okrožnega sodišča v Celju utemeljilo z drugim odstavkom 29. člena ZKP (če je sodišče, na katerega območju ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče, že začelo postopek, ostane pristojno, čeprav se je zvedelo za kraj storitve kaznivega dejanja), saj je to sodišče že začelo kazenski postopek, in dodalo, da pride v poštev tudi tretji odstavek 26. člena ZKP (če je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno na območjih raznih sodišč ali na meji teh območij ali če je negotovo, na katerem območju je bilo storjeno ali poskušeno, je pristojno tisto sodišče, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek; če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka).

2. Po določbi 1. točke prvega odstavka 25. člena ZKP na prvi stopnji sodijo okrožna sodišča o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petnajstih ali več let, v senatih, ki jih sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki, o kaznivih dejanjih, za katera je predpisana milejša kazen in o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja, pa v senatih, ki jih sestavljajo en sodnik in dva sodnika porotnika. V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZKP je krajevno pristojno praviloma sodišče, na območju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno.

3. V obravnavani zadevi je bila zoper obdolženca vložena obtožnica, s katero se mu očita storitev kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem in prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Za to dejanje je predpisana kazen zapora od enega do desetih let. To pomeni, da je za sojenje stvarno pristojno okrožno sodišče. V zvezi s krajevno pristojnostjo je v KZ-1 sprejeta tako imenovana ubikvitetna teorija, ki združuje delavnostno teorijo in teorijo posledice.1 S prvim odstavkom 19. člena KZ-1 je namreč predpisano, da je kaznivo dejanje storjeno na kraju, na katerem je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica. V konkretnem dejanskem stanu obtožnice ni opisan kraj obdolženčevega delovanja, je pa v njem zajet kraj nastanka prepovedane posledice.

4. Prepovedana posledica kaznivega dejanja poslovne goljufije je nastanek premoženjske škode.2 Ta škoda v obravnavani zadevi ni nastala že z izpolnitvenim ravnanjem oškodovanke, kot navaja Okrožno sodišče v Kopru, ki izhaja z napačnega materialnopravnega stališča (da je kaznivo dejanje poslovne goljufije dokončano, ko oškodovanec v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, to pa naj bi se zgodilo v Gradcu, kjer je oškodovana družba obdolžencu dobavila, montirala in prepustila opremo), saj se vsebinsko sklicuje na zakonske znake "običajne" goljufije po 211. členu KZ-1. Škoda je nastala šele z nadaljnjo opustitvijo izpolnitve nasprotne obveznosti obdolženca (plačila zapadlih računov za predhodno dobavljeno in montirano opremo), kraj nastanka take škode pa je mogoče presojati le na podlagi sedeža oškodovane družbe.

5. Prepovedana posledica ni nastala v tujini, kraj njenega nastanka (Portorož) ni negotov ali neznan, je znotraj območja Okrožnega sodišča v Kopru in je bil zatrjevan že v zahtevi za preiskavo, zato določbe prvega in drugega odstavka 29. člena ter tretjega odstavka 26. člena ZKP ne pridejo v poštev. To pomeni, da je podana pristojnost Okrožnega sodišča v Kopru po prvem odstavku 26. člena ZKP.

6. Vrhovno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 38. člena ZKP odločilo, da je za sojenje pristojno Okrožno sodišče v Kopru.

1 Bavcon, Ljubo, in drugi: Kazensko pravo, splošni del. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2013, str. 112. 2 Deisinger, Mitja: Kazenski zakonik s komentarjem, posebni del. GV Založba, Ljubljana 2003, str. 481.