Jedro

Obveznost poročanja o svojem delu in podajanja računa o upravljanju premoženja enkrat letno ali kadar to zahteva CSD nastane ob postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo in z imenovanjem skrbnika.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagatelj in prva udeleženka nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo (točka I izreka) in odločilo, da se za skrbnico določi prva udeleženka (hči nasprotne udeleženke; točka II izreka). Določilo je obseg nalog skrbnice (točka III izreka). Odredilo je popis premoženja nasprotne udeleženke po zakonitem udeležencu CSD (točka IV izreka) in odločilo o stroških postopka (točka V in točka VI izreka).

2.Pritožbo vlaga predlagatelj. Sklep izpodbija v točki II glede izbire skrbnika. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1 v zvezi s 366. členom istega zakona in 42. členom ZNP-12. Predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva, naj mu nasprotna udeleženka povrne stroške pritožbenega postopka.

3.Sodišču očita napačno oceno in odločitev o izbiri osebe skrbnika. Izbrana udeleženka objektivno ni primerna za skrbnico, ker je v preteklosti samovoljno, brez veljavnega pooblastila in netransparentno razpolagala s premoženjem nasprotne udeleženke. Kljub pozivom predlagatelja ni seznanila predlagatelja, CSD niti sodišča o razpolaganju s premoženjem nasprotne udeleženke. Po določbah OZ3 bi morala predložiti račun za celotno obdobje, ko je upravljala s premoženjem nasprotne udeleženke. Sama bi morala dokazati transparentno razpolaganje z materinim premoženjem, sodišče ne sme namesto nje po uradni dolžnosti pridobivati dokazov. Za ta postopek je bistvena ugotovitev, ne le verjetnost, ali je udeleženka v preteklosti ravnala s premoženjem nasprotne udeleženke gospodarno in transparentno. Ugovori in izpovedba udeleženke so bili pavšalni, dvomljivi (o porabi 1.500 EUR in 300 EUR za kurilno olje), dokazna ocena sodišča je napačna. Sodišče je imelo na izbiro drugo kandidatko, ki ni vzbujala dvoma pristranskosti.

4.Na pritožbo je odgovorila udeleženka, določena za skrbnico. Meni, da je pritožba pavšalna zaradi zavlačevanja postopka in užaljenosti predlagatelja. Odločitev sodišča je pravilna. Pojasnjuje okoliščine o podanem pooblastilu z dne 28. 10. 2021, o porabi denarja za kurilno olje in podaja naziranje o obveznem poročanju o razpolaganju s premoženjem družinskim članom ter o veljavnosti pooblastila. Predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.V okviru pritožbenih razlogov in ob uradnem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo pravno relevantna dejstva za določitev in izbiro osebe skrbnika. Celovito in popolno je obravnavalo vse ugovore predlagatelja o neprimernosti udeleženke za skrbnico. Po pridobitvi bančnih izpiskov, zaslišanju udeleženke in mnenju CSD jih je pravilno zavrnilo. Svojo odločitev je pojasnilo z jasnimi, popolnimi in prepričljivimi razlogi, ki jim pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje in se nanje sklicuje, saj jim pravzaprav ni kaj dodati. Na vse v pritožbi ponovljene očitke zoper osebne lastnosti udeleženke in njeno netransparentno razpolaganje z materinim premoženjem v času, ko mati ni bila pod skrbništvom, je namreč s pravilnimi pravnimi in dejanskimi razlogi odgovorilo že sodišče prve stopnje. Ker pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno, razloge in odločitev sodišča prve stopnje kot pravilne, bo odgovorilo le na bistvene pritožbene poudarke.

7.Sodišče vodi postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo po uradni dolžnosti, tudi če se začne na predlog upravičenega predlagatelja, kot v obravnavanem primeru. Ukreniti mora vse, da se čimprej ugotovijo in zavarujejo pravice in interesi oseb, ki ne morejo same skrbeti zase (prvi in drugi odstavek 6. člena ZNP-1). V postopku je poudarjeno preiskovalno načelo. Sodišče lahko po uradni dolžnosti ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali (7. člen ZNP-1). Naziranje pritožnika, da sodišče ne bi smelo po uradni dolžnosti preverjati razpolaganja udeleženke z denarjem na računu nasprotne udeleženke in o tem pridobivati dokazov, je zmotno.

8.Sodišče za skrbnika imenuje osebo, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik (240. člen DZ4). Če je le mogoče, in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, sodišče za skrbnika imenuje sorodnika osebe (prvi odstavek 242. člena DZ). Pri imenovanju skrbnika upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca. Upošteva tudi želje sorodnikov, če je to v varovančevo korist (243. člen DZ). V 241. členu DZ je določeno, kdo ne more biti skrbnik.

9.Sodišče je ugotovilo, da je nasprotna udeleženka izkazala naklonjenost vsem udeleženim svojcem. Kot skrbnika bi sprejela tako sina - predlagatelja, ki je soglasje za skrbnika med postopkom umaknil, kot njegovo ženo (drugo udeleženko), ki jo je za skrbnika predlagal namesto sebe. Prav tako je nasprotna udeleženka naklonjena in bi za skrbnico sprejela svojo hčerko - prvo udeleženko (sestro predlagatelja).

10.Sodišče je nadalje ugotovilo, da sta predlagatelj in prva udeleženka v medsebojnih konfliktih, s čimer pa nasprotne udeleženke ne obremenjujeta. Pravilna je ocena, da na ta način pravilno delujeta v korist matere in dajeta prednost njeni dobrobiti.

11.Pravilna je nadaljnja ocena, da konflikt interesov dedičev v zapuščinskem postopku po pokojnem možu nasprotne udeleženke (očetu predlagatelja in udeleženke) ni izključitveni razlog niti bistvena okoliščina, ki bi sama po sebi vplivala na izbiro in določitev skrbnika.

12.Pri izbiri osebe skrbnika so pretehtale koristi nasprotne udeleženke ter lastnosti in sposobnosti udeleženke, ki jih je izkazala pri skrbi za nasprotno udeleženko v času, ko so pričele šepati njene moči in sposobnost za samostojno življenje. Pomembna je ugotovitev, da se s postavitvijo pod skrbništvo in izbiro udeleženke za skrbnico za nasprotno udeleženko v dejanskem oziroma zanjo zaznavnem pogledu ne bo nič spremenilo. Zanjo bo še naprej skrbela bližnja oseba, ki najbolj pozna njene potrebe in želje, in ki ji nasprotna udeleženka zaupa. Nedvomno je taka izbira skrbnika v korist nasprotne udeleženke.

Kar zadeva osebne lastnosti in sposobnosti obeh kandidatk za skrbnico je ugotovljeno, da sta obe v dobrih in tesnih odnosih z nasprotno udeleženko in da je pri skrbi zanjo prvi udeleženki občasno pomagala tudi druga udeleženka. Ključne pa so ugotovitve, da je večino skrbi in urejanja zadev za nasprotno udeleženko po pričetku upadanja njenih moči in zmožnosti za urejanje zadev, prevzela prva nasprotna udeleženka. Zavzeto in odgovorno jo je izvajala najprej v okviru običajne družinske pomoči, nato na podlagi podanih materinih pooblastil za poslovanje na banki in za urejanje ostalih zadev. Udeleženka je z mamo v stalnem vzdrževanem kontaktu tudi po namestitvi v dom za starostnike, ohranjen je pristen čustveni in zaupen odnos. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov o pravilnosti dokazne ocene sodišča prve stopnje, da je udeleženka v preteklosti pravilno in gospodarno razpolagala z materinim premoženjem. Preverilo je razpolaganje z denarjem in se z vpogledom bančnih izpiskov prepričalo, da zlorab ni bilo. Zato ji je utemeljeno verjelo, da je bil mamin denar porabljen za plačilo njenih stroškov in vzdrževanje njene nepremičnine. Ne more biti dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je bila ugotovljena skrb in urejanje zadev primerna, pravilna in v korist nasprotne udeleženke.

13.Teh ugotovitev pritožnik ne more omajati z nekonkretiziranimi pavšalnimi očitki o netransparentnem gospodarjenju udeleženke z materinim premoženjem. Njegovo naziranje o nujnosti podajanja računa drugim družinskim članom je zmotno in ga je s pravilnimi razlogi zavrnilo že sodišče prve stopnje. Obveznost poročanja o svojem delu in podajanja računa o upravljanju premoženja enkrat na leto ali kadar to zahteva CSD (prvi odstavek 250. člena DZ) nastane ob postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo in z imenovanjem skrbnika. Preverjanju pravilnosti upravljanja varovančevega premoženja in razpolaganja z njim je namenjen popis premoženja, ob uvedbi skrbništva, ki ga je sodišče odredilo tudi v obravnavanem primeru (246. člen DZ v zvezi s tretjim odstavkom 250. člena DZ). Center za socialno delo je tisti, ki skrbnikovo delo in poročilo preverja in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrene potrebno, da se odpravijo. Ob večjih nepravilnostih, zaradi katerih obstaja verjetnost, da skrbnik ne skrbi vestno za varovančevo osebnost, pravice ali koristi ali ne upravlja skrbno varovančevega premoženja, lahko uvede postopek za razrešitev skrbnika in ukrene vse potrebno za zavarovanje varovančevih koristi (251. člen DZ). Postavljeni skrbnik mora torej po postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo poročati o svojem delu centru za socialno delo in ne svojcem. Izvajanje medsebojne pomoči članov družine sodi v okvir družinskih odnosov. Ne gre za obligacijske obveznosti. V družinskih odnosih polaganje računov ni predpisano niti običajno. Sklicevanje na mandatno pogodbo ali poslovodstvo brez naročila je zgrešeno. Končno pa tudi za obligacijske obveznosti velja, da mora v mandatni pogodbi prevzemnik naročila dati račun o opravljenem poslu le naročniku (771. člen OZ), poslovodja brez naročila pa (le) tistemu, čigar posel je opravljal (drugi odstavek 200. člena OZ) in ne tretjim, kot zmotno trdi pritožnik.

14.Dokler nasprotna udeleženka ni bila postavljena pod skrbništvo in udeleženka določena za skrbnico, in je skrbela za mamo v okviru medsebojne družinske pomoči, ni bila dolžna poročati o opravljanju svojega dela in dajati računov o upravljanju premoženja ne svojcem ne centru za socialno delo. Ker sodišče prve stopnje v dokaznem postopku ni ugotovilo nikakršnih zlorab in težav pri dosedanjem opravljanju skrbi za nasprotno udeleženko, ji je upravičeno zaupalo, da bo v skrbništvu pravilno izvajala obveznosti skrbnika.

15.Drugih pritožbenih očitkov na račun osebnostnih lastnosti in sposobnosti izbrane skrbnice in okoliščin, ki bi utemeljevale izbiro druge kandidatke za skrbnico, v pritožbi ni. Ker pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa je po pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo in pri odločanju ni zagrešilo zatrjevanih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev, je bilo treba pritožbo zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16.Ob upoštevanju prvega odstavka 70. člena ZNP-1 je pritožbeno sodišče po prostem preudarku odločilo, da pritožnik in udeleženka nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999 s spremembami.

2Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, številka 16/2019.

3Obligacijski zakonik, Uradni list RS, številka 83/2001 s spremembami.

4Družinski zakonik, Uradni list RS, številka 15/2017 s spremembami.