Jedro

Preživnina, ki jo je bivši mož stečajne dolžnice dolžan plačevati za preživljanje skupnih otrok, ne spada v stečajno maso stečajne dolžnice in nima nikakršnega vpliva na končanje postopka osebnega stečaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom končalo postopek osebnega stečaja in razrešilo upravitelja.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica. Navaja, da ugovarja poročilu upravitelja, saj stečaj ni zaključen zaradi neizvedene poravnave, za katero je večkrat zaprosila upravitelja in jo predstavila sodišču, znesek pa se nanaša na neplačane račune iz naslova preživnine, kar predstavlja dolg do stečajnice za neporavnane režije iz sodbe razveza, kjer so ostali neporavnani stroški v znesku cca. 41.332,00 EUR, znesek pa ne vključuje obresti in stroškov neupravičenih rubežev. S tem bi se lahko poplačalo odprte račune. Stroški so nastali s preselitvijo stečajne dolžnice in njenih otrok na drug naslov bivanja, kjer stroškov bivanja oče otrok ni več plačeval. Prav tako bi moral biti P., d. o. o., izločen iz stečajnega dolga.

3. Upravitelj se o pritožbi dolžnice ni izjavil. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz spisa izhaja, da je upravitelj vložil končno poročilo, v katerem je pojasnil, da stečajne mase ni, in predlagal končanje postopka osebnega stečaja. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo v skladu s 376. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insloventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Iz spisa pa ne izhaja, da bi obstajale kakšne terjatve stečajne dolžnice, ki bi predstavljale stečajno maso v skladu s 389. členom ZFPPIPP. Dolžnica je že v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja navedla, da nima nobenega premoženja. V spisu pa tudi ni kakršnekoli njene vloge v zvezi s terjatvami do bivšega moža in očeta njenih otrok. Kljub temu pa ji višje sodišče še pojasnjuje, da iz predložene sodbe, izdane v razveznem postopku, ne izhaja, da bi moral bivši mož plačevati kakšne stroške bivanja stečajne dolžnice in njenih otrok. Dejstvo, da je v tistem času, ko je bila izdana sodba, plačeval te stroške, saj je dolžnica z otrokoma ostala v skupnem stanovanju, je vplivalo le na določitev višine preživnine, v ničemer pa ni bilo odločeno, da bi moral njen bivši mož stroške njenega bivanja plačevati še naprej. Preživnina, ki jo je dolžan plačevati za preživljanje skupnih otrok, pa ne spada v stečajno maso stečajne dolžnice in nima nikakršnega vpliva na končanje postopka osebnega stečaja.

6. Dolžnica se tudi ne strinja s terjatvijo P., d. o. o. Vendar pa v tem postopku preizkus terjatev ni bil izveden, zato bo morala svoje ugovore uveljavljati zoper tega upnika v morebitnem izvršilnem ali pravdnem postopku.

7. Ker torej v postopku osebnega stečaja ni stečajne mase, predlog za odpust obveznosti pa je bil zavrnjen, kakšnih pravnorelevantnih razlogov za nekončanje postopka osebnega stečaja pa dolžnica niti ne navaja, je izpodbijani sklep pravilen. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.