Jedro

Tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev BPP oz. presega cenzus, ki je predpisan glede finančnega pogoja za dodelitev BPP po drugem odstavku 13. člena ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 8. člena ZSVarPre in prvim odstavkom 152. člena ZUJF.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Služba za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Upravnega sodišča Republike Slovenije zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev nujne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s tožbo zoper odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 3008/2013 z dne 11. 12. 2013, Bpp 3108/2013 z dne 8. 1. 2014 in Bpp 3420/2013 z dne 1. 12. 2013. Služba za BPP je odločala o prošnji tožnika kot o redni BPP, saj so ji bila znana dejstva o finančnem stanju tožnika, to je preseganje cenzusa za dodelitev BPP v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za dodelitev nujne in izjemne BPP, določenih v 22. členu in 36. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožena stranka ugotavlja, da tožnik ni dokazal, da so mu zaradi zdravstvenih razlogov nastali upravičeni stroški oz., da mu je nastala izredna finančna obveznost, za katero ni vedel oz. z njo ni mogel računati, ter da ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izjemne BPP. Služba za BPP se sklicuje na tretji odstavek 11. člena, 12. člen, prvi in drugi odstavek 13. člena ter 14. člen ZBPP, ki jih citira. Služba za BPP je za ugotavljanje dohodka in premoženja tožnika smiselno uporabila primerljive določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ob upoštevanju določb Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF). Osnovni znesek minimalnega dohodka v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZSVarPre, ki se uporablja od 1. 1. 2014 in v skladu s prvim odstavkom 152. člena ZUJF, znaša 265,22 EUR. 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena ZBPP v omenjenem primeru znaša 530,44 EUR. Navaja 1. točko prvega odstavka 12. člena ter prvi in tretji odstavek 20. člena ZSVarPre, ki jih citira. Iz potrdila ZPIZ o prejemkih tožnika izhaja, da je tožnik od 1. 4. 2013 do 30. 6. 2013 prejel pokojnino v višini 2.473,95 EUR oz. 824,65 EUR mesečno. Mesečni dohodek tožnika (lastni dohodek) tako presega cenzus za izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev BPP (t.j. 530,44 EUR).

Tožnik je vložil laično tožbo zaradi odprave navedene odločbe. Prosi tudi za dodelitev nujne ali izjemne BPP v predmetni zadevi. Navaja, da zaradi dolgoletnega premoženjskega in finančnega nasilja sodišč izpolnjuje vse pogoje za dodelitev nujne in izjemne BPP. Tožnik je v nevzdržnih pravnih in finančnih razmerah, brez premoženja in v veliki stiski. Sodišče naj upošteva četrti odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in po uradni dolžnosti razveljavi izpodbijano odločbo. Denarni cenzus za nujno BPP znaša 1.060, 00 EUR, tožnik pa je brez vsakršnega premoženja.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi 80. člena ZPP, ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 primerno uporablja, mora sodišče ves čas postopka po uradi dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopi kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena oz. v tretjem odstavku 87. člena ZPP. V obravnavani zadevi je A.A. od datuma pravnomočnosti (20. 8. 2013) odločbe CSD Domžale 12211-8/2012-9 z dne 17. 7. 2013 stalni skrbnik tožnika. Sodišče v obravnavani zadevi šteje, da je tožbo vložila pooblaščena oseba.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče se z razlogi tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Tožena stranka se pravilno sklicuje na določbe 22. člena in 36. člena ZBPP v zvezi s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za odobritev izjemne oz. nujne BPP in pravilno ugotavlja, da tožnik teh pogojev ne izpolnjuje. Tako kot navaja tožena stranka, tožnik pa kaj drugega tudi ne zatrjuje, tožnik ni izkazal, da se je iz zdravstvenih razlogov ali izrednih finančnih obveznosti ali drugih razlogov, na katere ni mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti za izpolnjevanje pogojev za dodelitve izjemne BPP po 22. členu ZBPP. Tudi ne gre v obravnavanem primeru za situacijo iz prvega odstavka 36. člena ZBPP, po katerem je pristojni organ, ne glede na določbo tega zakona o pogojih in postopkih za odobritev BPP, dolžan nemudoma odobriti BPP samo za tista dejanja, ki so nujno potrebna, da se prosilec izogne posledicam, med katerimi je navedena zamuda roka za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje.

Glede na tretji odstavek 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP (redna BPP) ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP. Na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. Slednji v obravnavanem primeru glede na prvi odstavek 8. člena ZSVarPre v zvezi s prvim odstavkom 152. člena ZUJF od 1. 8. 2013 znaša 265,22 EUR, torej 2-kratnik znaša 530,44 EUR. Dohodek tožnika od 1. 4. 2013 do 30. 6. 2013 znaša 2.473,95 EUR oz. 824,65 EUR mesečno, kar presega navedeni znesek. Zato tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev BPP oz. presega cenzus, ki je predpisan glede finančnega pogoja za dodelitev BPP po drugem odstavku 13. člena ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 8. člena ZSVarPre in prvim odstavkom 152. člena ZUJF (t.j. 530,44 EUR). Tudi nima prav tožnik, ko meni, da znaša 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka 1.060,88 EUR in sodišče njegove navedbe kot neutemeljene zavrača. Ker po povedanem tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, se tožena stranka tudi ni bila dolžna opredeljevati glede ostalih pogojev za dodelitev BPP, ki so sicer prav tako določeni in morajo biti s finančnim kriterijem kumulativno izpolnjeni.

Po povedanem je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.