Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali mora upravni organ v postopku odmere dajatve za odjavljeno motorno vozilo na podlagi določb ZDajMV kot zavezanca za plačilo te dajatve šteti lastnika motornega vozila, ki je skladno z določbo 11. točke prvega odstavka 3. člena ZMV-1 kot tak vpisan v uradni evidenci registriranih motornih vozil, ali pa je dolžan ugotavljati, kdo je lastnik motornega vozila, za katerega se plačuje dajatev za odjavljeno motorno vozilo, ob upoštevanju stvarnopravnih pravil o pridobitvi oziroma prenosu lastninske pravice na premični stvari (60. člen SPZ)?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali mora upravni organ v postopku odmere dajatve za odjavljeno motorno vozilo na podlagi določb Zakona o dajatvah za motorna vozila kot zavezanca za plačilo te dajatve šteti lastnika motornega vozila, ki je skladno z določbo 11. točke prvega odstavka 3. člena Zakona o motornih vozilih kot tak vpisan v uradni evidenci registriranih motornih vozil, ali pa je dolžan ugotavljati, kdo je lastnik motornega vozila, za katerega se plačuje dajatev za odjavljeno motorno vozilo, ob upoštevanju stvarnopravnih pravil o pridobitvi oziroma prenosu lastninske pravice na premični stvari (60. člen Stvarnopravnega zakonika)?

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo (II. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa) ugodilo tožbi, plačilni nalog Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 42304-69389/2021/2 z dne 11. 11. 2021, s katerim je toženka tožniku naložila plačilo dajatev za odjavljeno vozilo, odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek.

2.V obrazložitvi je (drugače kot toženka) pritrdilo tožniku, da zaradi prodaje in izročitve odjavljenega vozila kupcu ni več zavezanec za plačilo sporne dajatve. Lastninska pravica na premičninah se namreč po pravilih Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in ustaljeni sodni praksi prenese že z izročitvijo v posest. Dejstvo, kdo je kot lastnik vpisan v evidenco registriranih vozil, ni bistveno niti za odmero dajatve za odjavljeno, saj gre za obveznost lastnika, pri čemer upravno pravo nima posebnih pravil glede prenosa lastninske pravice. To pomeni, da mora upravni organ, če zavezanec podatkom evidence konkretizirano ugovarja, ugotoviti, kdo je lastnik vozila glede na pravila stvarnega prava.

3.Zoper to sodbo je tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) vložila predlog za dopustitev revizije glede v izreku navedenega vprašanja. Navaja, da gre za pomembno pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, sodna praksa Upravnega sodišča pa ni enotna - Upravno sodišče naj bi v zadevah II U 404/2019, I U 1919/2019 in I U 1123/2020 presodilo drugače kot v obravnavani in kot pravno odločilno štelo spremembo lastništva v evidenci registriranih vozil. Odločitev o predlaganem pravnem vprašanju je pomembna tudi za nadaljnje postopke ugotavljanja zavezancev za plačilo dajatev za odjavljena motorna vozila. Teh upravnih zadev je veliko, prav tako pa gre za pomemben proračunski prihodek. Meni, da je 11. točka prvega odstavka 3. člena Zakona o motornih vozilih (ZMV-1) v razmerju do SPZ lex specialis in velja za upravne postopke odmere javnopravnih obveznosti, povezanih z registracijo motornih vozil. Namen slednjih ni, da bi se v njih odločalo o civilnopravnih vprašanjih lastništva premičnin. Da je upravni organ pri odmeri sporne dajatve vezan zgolj na podatke evidence registriranih vozil, izhaja tudi iz 16. člena Zakona o dajatvah na motorna vozila (v nadaljevanju ZDajMV).

4.Predlog je utemeljen.

5.Po presoji Vrhovnega sodišča postavljeno vprašanje izpolnjuje pogoje za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Upravno sodišče je drugačno stališče od izpodbijanega, torej da je zavezanec za plačilo dajatve za odjavljeno vozilo tisti, ki je v evidenci registriranih vozil vpisan kot lastnik, ne glede na to, ali je lastninsko pravico prenesel na podlagi prvega odstavka 60. člena SPZ, zavzelo v sodbi II U 404/2019 z dne 26. 1. 2022, posredno pa izhaja tudi iz sodbe I U 1919/2019 z dne 10. 12. 2020. Predlagateljica je torej izkazala, da gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, sodna praksa Upravnega sodišča pa ni enotna. Da pomen pravnega vprašanja sega prek konkretne zadeve, kažejo tudi njene navedbe, da je podobnih primerov v praksi veliko in da glede na neenotno sodno prakso potrebuje usmeritev, kako naj odloča v prihodnje. Zato je Vrhovno sodišče revizijo glede predlaganega vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, dopustilo.

6.Senat Vrhovnega sodišča, naveden v uvodu tega sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Po prvem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o motornih vozilih (2017) - ZMV-1 - člen 3, 3/1, 3/1-11

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 60

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.