Jedro

Samo oseba, ki je na dan uveljavitve ZZavar (3.3.2000) že tri leta opravljala posle zavarovalnega zastopanja na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika je po zakonu samem pridobila dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z odločbo z dne 27.7.2001, št..., zavrnila zahtevo tožnika za izdajo odločbe, da se po 358. členu Zakona o zavarovalništvu (Ur. list RS, št. 13/2000 in 91/2000 - pop; v nadaljevanju: ZZavar) šteje, da je pridobil dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja.

Odločbo tožene stranke izpodbija tožeča stranka s tožbo. Sodišču predlaga, naj jo razveljavi (prav: odpravi), in toženi stranki naloži, da izda zahtevano ugotovitveno odločbo.

Tožena stranka predlaga v odgovoru na tožbo zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Po prvem odstavku 230. člena ZZavar lahko samostojno opravljajo posle zavarovalnega zastopanja samo fizične osebe, ki imajo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja. Zakon o zavarovalnicah (Ur. list RS, št. 64/94 in 22/97), ki je prenehal veljati z uveljavitvijo ZZavar dne 3.3.2000, takšnega dovoljenja za samostojno opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ni zahteval. Zato je ZZavar v 358. členu (prehodne določbe) določil, da se za osebe, ki imajo na dan uveljavitve ZZavar dopolnjena tri leta delovne dobe na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika, šteje, da so pridobile dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja.

Sodišče preizkusi s tožbo izpodbijano odločbo Agencije za zavarovalni nadzor v mejah, ki jih določa 286. člen ZZavar. Tožnik uveljavlja v tožbi smiselno samo zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče se strinja s toženo stranko, da tožnik z dokazi, ki jih je predložil v postopku, ki ga je vodila tožena stranka na njegovo zahtevo, ni dokazal izpolnjevanja pogoja iz 358. člena ZZavar. Tožnik namreč svoji zahtevi ni priložil dokazov, da je imel na dan uveljavitve ZZavar dopolnjena tri leta delovne dobe na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika niti potem, ko ga je tožena stranka dne 18.6.2001 k temu pozvala s posebnimn sklepom, v katerem ga je tudi opozorila, da bo njegovo zahtevo zavrnila, če dokazov ne bo predložil. Novih dokazov, ki jih je tožnik priložil tožbi, pa sodišče glede na 285. člen ZZavar pri svoji odločitvi ni smelo upoštevati, tudi če bi iz njih izhajalo, da je dejansko stanje drugačno, kot ga je ugotovila tožena stranka.

Glede na navedeno in ker v postopku odločanja Agencije za zavarovalni nadzor tudi ni prišlo do kršitve tretjega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 50/97 in 70/2000), na kar mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (286. člen ZZavar), je sodišče tožbo tožeče stranke zavrnilo.