- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1903/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CP.1903.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Veljavnost dedne izjaveAli je vnuk C. izjavo o odpovedi dedovanju podal v zmoti?
- Postopek razdelitve premoženjaKako se ravna, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini?
- Kršitev materialnega zakonaAli je izpodbijani sklep v nasprotju z določilom 221. člena Zakona o dedovanju?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če dejstva, od katerih je odvisna veljavnost dedne izjave, niso sporna, lahko zapuščinsko sodišče podano izjavo samo razveljavi, sicer pa prizadete ob pogojih za obnovo postopka napoti na pravdo.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino po pok. A. in B. poleg premoženja navedenega v pravnomočnem sklepu o dedovanju z dne 29.4.1997, spada še parc.št. 439 hiša, vl.št. 2017 k.o. .... Za dediče je razglasilo sina in tri hčere zapustnikov, vsakega do 5/24, vnuka C. pa do 1/6. Proti sklepu se zaradi kršitve materialnega zakona pritožuje zapustnikov sin D. s predlogom, da se razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje. Vnuk zapustnikov C. se je namreč v tem zapuščinskem postopku dedovanju odpovedal in so bili glede na njegovo odpoved s sklepom z dne 29.4.1997 za dediče razglašeni pritožnik do 2/5, tri hčere zapustnikov pa vsaka do 1/5. Dodatni sklep je zato v nasprotju z določilom 221. člena Zakona o dedovanju.
Pritožba je utemeljena.
Zakon o dedovanju (ZD, Ur. l. SRS št. 15/76, 23/78) v 1. odst. 221. člena določa, da v primeru, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Izpodbijani sklep, ki za dediča pozneje najdenega premoženja poleg tistih po pravnomočnem sklepu o dedovanju; razglaša še vnuka obeh zapustnikov, je torej res v nasprotju z navedenim zakonitim določilom in ga je bilo zato treba razveljaviti ter zadevo vrniti v novo odločanje (čl. 380, tč. 3 ZPP zv. s čl. 163. ZD).
Pred ponovno odločitvijo pa bo potrebno razčistiti, ali je vnuk C. izjavo o odpovedi dedovanju podal v zmoti. V kolikor dejstva, od katerih je odvisna veljavnost izjave, med dediči ne bodo sporna (kar ni izključeno glede na to, da tudi pritožnik priznava, da je bila sedaj obravnavana parcela pomotoma izpuščena iz izročilne pogodbe - obravnavni zapisnik na list.št. 33), bo po uveljavljeni sodni praksi izjavo lahko razveljavilo zapuščinsko sodišče samo, sicer pa bo moralo prizadete ob pogojih za obnovo postopka napotiti na pravdo (čl. 224 ZD).