Jedro

ZEN in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru ne določata, da se zaradi odstranitve mejnika vodi upravni postopek oziroma o tem izda upravno odločbo. Kar pomeni, da zadeva odstranitve mejnika ni upravna zadeva (2. člen ZUP). Zato je prvostopenjski organ zahtevo, s katero sta tožnika zahtevala odstranitev mejnika, na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavrgel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Območna geodetska uprava Novo mesto (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom zavrgla zahtevo za odstranitev lažnega mejnika na parc. št. 1336 v k.o. …, ki sta jo dne 3. 10. 2013 vložila tožnika. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da sta tožnika v vlogi navedla, da mejnik ne označuje pravilne meje, kakršna je zarisana v zemljiškem katastru. Organ je v postopku v zvezi s parcelo 1336 ugotovil, da sta bila na njej izvedena postopka v letu 1993 (IDPOS 5001) in v letu 2009 (IDPOS 6169). V letu 2010 (IDPOS 6199) pa je bil izveden postopek parcelacije na sosednji parceli 1334/3. Pri tem se meja parcele 1334/3 s sosednjo parcelo 1336 ni urejala, ker je bila urejena že v omenjenem postopku iz leta 2009. Je pa bil na mejo s sosednjo parcelo 1336 postavljen nov mejnik ZKT 3089, ki je označeval začetek poteka meje med novima parcelama 1334/5 in 1334/6, ki sta nastali z delitvijo parcele 1334/3, na predhodno urejeni meji s parcelo 1336. Organ dalje ugotavlja, da označitev meje urejajo določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) v 6. in 44. členu ter Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik) v 22. členu. Iz navedenih določb ZEN in Pravilnika je mogoče razbrati, da termina „lažni mejnik“ predpisi ne poznajo; da je označitev meje geodetska storitev; da morajo na poziv geodetskega podjetja mejnike, za katere geodetsko podjetje ugotovi, da niso postavljeni na pravem mestu, odstraniti lastniki sami; da geodetski organ zgolj arhivira tehnično poročilo o samostojni označitvi meje; da geodetski organ v zvezi z označitvijo meje ne vodi upravnega postopka. Glede na to in ob sklicevanju na 2. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter ob ugotovitvi, da v konkretnem primeru tudi ni mogoče zaslediti potrebe po varstvu javnega interesa, je organ na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP vlogo tožnikov zavrgel. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 5. 8. 2014 zavrnilo pritožbo tožnikov zoper izpodbijani prvostopenjski sklep. Na pritožbeno navedbo, da obstaja termin „lažni mejnik“, organ odgovarja, da ga vsebuje 88. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju ZENDMPE), ki pa je z dnem uveljavitve ZEN prenehal veljati.

Tožnika v tožbi uvodno navajata, kako je potekal postopek v letu 2009 (IDPOS 6169). Glede postopka, ki se je vodil v letu 2010 (IDPOS 6199) na zahtevo A.A. in B.B. kot lastnikov parcele 1334/3, pa navajata, da nista bila vabljena kot stranki v postopku. Po končanem postopku pa sta videla na njuni parceli mejnik, in to izven mejne črte. Navajata, da s tem ko prvostopenjski organ ugotavlja, da je bil postopek parcelacije na parceli 1334/3 izveden ob tem, ko se meja s parcelo 1336 ni urejala, ker je bila urejena že v postopku iz leta 2009, ta zavaja in s tem zakriva dejstva, da so bile meritve v zvezi s parcelacijo opravljene na nezakonit način. Tožnika vztrajata, da je z mejnikom v naravi izkazan premik meje v njuno škodo. Menita, da se je to zgodilo zato, ker nista sodelovala kot stranki v postopku. Upravni organ pa je postopal nezakonito, ker ob tem elaborata ni zavrnil ter zahteval ponovitve postopka z vsemi strankami. Tožnika sodišču predlagata, da določi izvedenca geodetske stroke, da se protipravno postavljen mejnik na parceli 1336 odstrani in postavi na mejno črto, pri čemer naj stroški bremenijo kršitelja.

Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravne spise v zadevi.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je upravni organ mogel zavreči zahtevo tožnikov za odstranitev mejnika na parceli 1336 k.o. … v njuni lasti, ker po njunem mnenju ni postavljen pravilno, iz razloga, ker stvar, na katero se zahteva nanaša, ni upravna stvar (1. točka prvega odstavka 129. člena ZUP) .

Iz spisne dokumentacije v zadevi izhaja, da je bil mejnik, za odstranitev katerega sta tožnika vložila zahtevo, postavljen v postopku parcelacije (delitve) parcele 1334/3 k.o. … (IDPOS 6199), in sicer na ZK točko 3089, v kateri se meja med novo nastalima parcelama 1334/5 in 1334/6 dotika urejene meje med parcelama 1334/3 in 1336. Tožnika, ki v postopku parcelacije nista bila udeležena kot stranki in tako tudi nista sodelovala pri označitvi mej v naravi (v okviru postopka za izdelavo elaborata parcelacije), menita, da mejnik ni postavljen pravilno, to je na (urejeno) mejo (mejno črto) med parcelama 1336 in 1334/3. Sodišče se z organom strinja, da ZEN (to je veljavni zakon, ki ureja evidentiranje nepremičnin, postopek urejanja in spreminjanja mej parcel itd.) in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru ne določata, da se zaradi odstranitve mejnika vodi upravni postopek oziroma o tem izda upravno odločbo. Kar pomeni, da zadeva odstranitve mejnika ni upravna zadeva (2. člen ZUP). Zato je po presoji sodišča upravni organ zahtevo, s katero sta tožnika zahtevala odstranitev mejnika, na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavrgel. To pa pomeni, da bi tožnika morala iskati druge pravne možnosti za ugotovitev, ali je mejnik postavljen pravilno na (urejeno) mejo med parcelama 1336 in 1334/3. Že sama navajata, da menita, da bi morala sodelovati kot stranki v postopku parcelacije ter da bi zato, ker v tem postopku niso sodelovali tudi lastniki sosednjih parcel, moral biti postopek ponovljen (vključno s predhodnim postopkom mejne obravnave); vendar pa očitno obnove postopka (v okviru zakonskih rokov za to pravno sredstvo) nista predlagala. Meja, ki je v zemljiškem katastru evidentirana kot urejena, pa se v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje (tudi) lahko določi natančneje, ali se natančneje določijo koordinate njenih zemljiškokatastrskih točk (42. člen ZEN). Če je meja sporna, pa se tudi lahko uredi v sodnem postopku (v skladu z določbami Zakona o nepravdnem postopku oziroma Stvarnopravnega zakonika).

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.