Jedro

Dolžnika sta v predlogu za dovolitev izvršbe na drugo nepremičnino sicer zatrjevala, da vrednost nepremičnine z ID znakom X 1 zadošča za poplačilo izterjevane terjatve, vendar pa ob tem vrednosti te nepremičnine nista navedla, prav tako v zvezi s to navedbo nista ne predložila ne predlagala nobenega dokaza. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je zatrjevana možnost poplačila terjatve iz te nepremičnine tako ostala zgolj na pavšalni ravni in niti ni bilo mogoče opraviti primerjave višine izterjevane terjatve ter vrednosti nepremičnine, s katero bi se šele lahko ugotovila verjetnost morebitnega poplačila. Posledično v zvezi s predlogom po 169. členu ZIZ nista zmogla svojega trditvenega in dokaznega bremena.

Materialno procesno vodstvo je v izvršilnem postopku, ki je pretežno pisen, zelo omejeno, ob jasnih zakonskih določbah, da vsaka stranka za svoje zahtevke in ugovore nosi trditveno in dokazno breme, in ob izrecnem opozorilu na obveznost izkaza verjetnosti poplačila iz druge nepremičnine pa bi kakršnokoli dodatno pozivanje k vsebinskemu dopolnjevanju navedb iz predloga zahtevo po materialnem procesnem vodstvu preseglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnikov A. A. in B. A. z dne 16. 8. 2023 za dovolitev izvršbe na drugo nepremičnino z ID znakom: parcela X 1. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožujeta dolžnika, ki navajata, da sta predlog vložila laično in sledila navodilom v sklepu o izvršbi ter ne vesta, kaj vse morata izkazati za uspeh. Ker z njune strani predlagana nepremičnina po njunem mnenju zadošča za poplačilo terjatve in ker je to razvidno iz javno dostopnih evidenc GURS, bi morala biti vsaj pozvana k dopolnitvi predloga, da bi navedla in izkazala, kar se zahteva za njegovo vsebinsko obravnavo. Naprošata za postavitev roka, v katerem bosta predlog dopolnila, in postavitev cenilca, ki bo podal mnenje o vrednosti novo predlagane nepremičnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je na upnikov predlog 21. 7. 2023 zaradi izterjave denarne terjatve 102.951,28 EUR s pripadki zoper dolžnika dovolilo izvršbo na plačo dolžnikov, na njuna denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet in na njune nepremičnine posamezni del stavbe 001, posamezni del stavbe 002 in posamezni del stavbe 003, last dolžnikov vsakega do 1/2. Dolžnika sta bila v sklepu o izvršbi izrecno in jasno opozorjena na pravice in možnosti po 169. členu ZIZ.

6. Dne 16. 8. 2023 sta dolžnika vložila vlogo, ki jo je sodišče prve stopnje glede na njeno vsebino obravnavalo kot predlog po 169. členu ZIZ. Navedla sta, da sodišču predlagata prestavitev izvršbe na drugo nepremičnino, saj z dvema šoloobveznima otrokoma živijo v stanovanju na naslovu Ulica 5, L., v primeru prodaje stanovanja pa bodo prisiljeni v selitev, kar bo povzročilo težave in zaplete glede šole in ostalih obveznosti, korenito se bo spremenila tudi njihova socialna situacija. Prestavitev izvršbe sta predlagala na nepremičnino ID X 1, kjer ne živijo in vrednost katere zadošča za poplačilo dolga po sklepu o izvršbi.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog dolžnikov zavrnilo, odločitev pa je pravilna.

8. Po prvem odstavku 169. člena ZIZ lahko dolžnik v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, pri čemer po četrtem odstavku istega člena sodišče ugodi predlogu le, če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poplačana z drugim sredstvom ali s prodajo druge nepremičnine, s čimer sta bila dolžnika v sklepu o izvršbi seznanjena in ob tem tudi izrecno opozorjena na obveznost izkaza verjetnosti poplačila z drugimi predlaganimi sredstvi oziroma predmeti.1 Zahteva po verjetnem izkazu takega načina poplačila pomeni, da mora biti dolžnikov predlog za drugo izvršilno sredstvo ali na drugo nepremičnino obrazložen in da mora dolžnik podati ustrezno trditveno podlago in predlagati dokaze (razpravno načelo, 7. in 212. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), na podlagi katerih sodišče lahko pretehta okoliščine, pomembne za odločitev po 169. členu ZIZ. Le tako se namreč lahko v postopku zagotovi ustrezno varstvo položaja obeh strank.2

9. Dolžnika sta v svojem predlogu sicer zatrjevala, da vrednost nepremičnine z ID znakom X 1 zadošča za poplačilo izterjevane terjatve, vendar pa ob tem vrednosti te nepremičnine nista navedla, prav tako v zvezi s to navedbo nista ne predložila ne predlagala nobenega dokaza. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je zatrjevana možnost poplačila terjatve iz te nepremičnine tako ostala zgolj na pavšalni ravni in niti ni bilo mogoče opraviti primerjave višine izterjevane terjatve ter vrednosti nepremičnine, s katero bi se šele lahko ugotovila verjetnost morebitnega poplačila. Posledično je pritrditi sodišču prve stopnje, da dolžnika v zvezi s predlogom po 169. členu ZIZ nista zmogla svojega trditvenega in dokaznega bremena.

10. Glede na to, da sta bila dolžnika v sklepu o izvršbi opozorjena na svoje pravice, možnosti in obveznosti po 169. členu ZIZ, ne moreta uspeti s pritožbenimi navedbami o svoji pravni laičnosti in nevednosti, prav tako pa tudi ne s pritožbenim pričakovanjem, da ju bo sodišče skladno z 285. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v okviru materialno procesnega vodstva pozivalo k dopolnitvi predloga z navedbo ustreznih trditev in dokazov, če bo predlog prepoznalo kot preveč pavšalen. Materialno procesno vodstvo je v izvršilnem postopku, ki je pretežno pisen, namreč zelo omejeno3, ob jasnih zakonskih določbah, da vsaka stranka za svoje zahtevke in ugovore nosi trditveno in dokazno breme (že prej omenjeno razpravno načelo, 7. člen in 212. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), in ob izrecnem opozorilu na obveznost izkaza verjetnosti poplačila iz druge nepremičnine pa bi kakršnokoli dodatno pozivanje k vsebinskemu dopolnjevanju navedb iz predloga zahtevo po materialnem procesnem vodstvu preseglo.4

11. Po vsem pojasnjenem bi torej dolžnika vrednost druge nepremičnine, na katero predlagata izvršbo, morala konkretno navesti in izkazati že v svojem predlogu z dne 16. 8. 2023, pa temu bremenu nista zadostila in nista zagotovila možnosti presoje oziroma tehtanja med to vrednostjo in višino izterjevane terjatve in s tem možnosti presoje verjetnosti poplačila terjatve. Šele v pritožbi predlagan dokaz z vpogledom v evidence GURS glede vrednosti nepremičnine je podan prepozno, saj dolžnika ne pojasnita, zakaj ga ne bi mogla podati že v predlogu (nedovoljena pritožbena novota po prvem odstavku 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), dodati pa je še, da so tudi sicer dokazi namenjeni le potrjevanju že konkretno zatrjevanih dejstev in z njihovo izvedbo neobstoječe trditvene podlage glede vrednosti nadomestne nepremičnine ni mogoče nadomestiti. Višje sodišče pa še pripominja, da je ne glede na pojasnjeno vpogledalo v Portal množičnega vrednotenja nepremičnin pri GURS in ugotovilo, da je vrednost nepremičnine z ID znakom parcela X 1 tam ocenjena na le 13.700,00 EUR, medtem ko izterjevana terjatev že brez pripadkov presega 100.000,00 EUR. Glede na višino terjatve pa tudi ni mogoče govoriti o očitni nesorazmernosti med terjatvijo in vrednostjo nepremičnine, ki je dom dolžnikov in na katero se sicer vodi izvršba, zato ni podlage niti za uporabo šestega do osmega odstavka 169. člena ZIZ.

12. Po pojasnjenem je pritožba dolžnikov neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpobijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. VSM Sklep I Ip 816/2021-1 z dne 16. 2. 2022. 2 Prim. Maja Lajevec in Elizabeta Žgajnar, E-paket Izvršba s komentarjem ZIZ, komentar k 169. členu (Izvršba na druga sredstva ali na drugo nepremičnino), www.tax-fin-lex.si. 3 Prim. VSL sklep I Ip 3359/2013 z dne 17. 10. 2013. 4 Prim. VSL sklep III Ip 3471/2014 z dne 23. 10. 2014, tako tudi VSL Sodba I Cpg 101/2010 z dne 13. 4. 2010. Glej tudi Tomaž Pavčnik, Vprašanja materialnega pravdnega vodstva v teoriji in praksi (nesklepčna tožba, substancirana dokazna ponudba, oblikovanje tožbenih zahtevkov, prekluzije), Odvetniška šola 2012.