Jedro

Terjatev toženca do tožeče stranke v zvezi s povrnitvijo stroškov postopka je nastala šele z odločitvijo sodišča, ne pa takrat, ko so stroški dejansko nastali. Iz tega razloga toženec te terjatve ni bil dolžan prijaviti v stečajnem postopku, ki se je začel nad tožečo stranko med postopkom, na katerega se povrnitev stroškov postopka nanaša.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sklepa delno spremeni tako, da se stroški postopka zvišajo na znesek 230,72 EUR, ki ga je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v osmih dneh od dneva vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzelo na znanje umik tožbe in postopek ustavilo (1. odstavek izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 29,34 EUR v osmih dneh od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (2. odstavek izreka).

Zoper odločitev o stroških postopka v navedenem sklepu se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo odločitve o stroških, tako da bo sodišče toženi stranki priznalo vse priglašene stroške, in sicer 300 točk za odgovor na tožbo, 50 točk za poročilo stranki, sodne takse v znesku 32,84 EUR ter 20 % DDV. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa ter vrnitev zadeve v ponovno obravnavanje in odločanje prvostopenjskemu sodišču. Navaja, da se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki toženi stranki stroškov odgovora na tožbo ni priznalo, ker so nastali pred začetkom stečaja in jih tožena stranka ni priglasila v stečajnem postopku, pa tudi ne z nepriznanjem nagrade za poročilo stranki z utemeljitvijo, da sklepa v zvezi z umikom stranki ni potrebno posebej razlagati. Po mnenju tožene stranke je takšna odločitev materialnopravno zmotna, saj terjatev za povrnitev stroškov postopka nastane šele takrat, ko sodišče o njej odloči s sodno odločbo, ne pa takrat, ko ti stroški dejansko nastanejo. Ob uvedbi stečaja o pravdnih stroških tožene stranke še ni bilo odločeno, zato jih tožena strank tudi ni mogla prijaviti v stečajno maso. Terjatev iz naslova pravdnih stroškov, ki nastane po začetku stečajnega postopka, se obravnavajo kot stroški stečajnega postopka, ki jih v stečajnem postopku ni treba prijaviti. Tožena stranka pa je upravičena tudi do nagrade za poročilo stranki, saj gre za pravo neuko stranko, ki jo je potrebno seznaniti s tem, kaj posamezna sodna odločba pomeni, čeprav gre za umik tožbe.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, vendar je deloma zmotno uporabilo materialno pravo pri odločanju o povračilu stroškov toženi stranki zaradi umika tožbe.

Stališče sodišča prve stopnje, da toženec ni upravičen do povračila stroškov za odgovor na tožbo in sodno takso, ker so nastali pred začetkom stečaja in jih toženec ni priglasil v stečajnem postopku, je zmotno. Pritožba namreč utemeljeno opozarja, da terjatev do nasprotne stranke v zvezi s povrnitvijo stroškov postopka nastane šele z odločitvijo sodišča, ne pa takrat, ko stroški dejansko nastanejo (4. odstavek 163. člena ZPP). Priznanje stroškov tožene stranke v primeru, kot je obravnavani, ko je bil nad tožečo stranko med pravdnim postopkom začet stečaj, zato ni vezano na prijavo terjatve v stečaju. V tem delu je torej pritožba utemeljena. Tožena stranka je poleg stroškov, ki jih je priznalo sodišče prve stopnje, upravičena še do povračila nagrade za odgovor na tožbo v znesku 168,54 EUR (300 točk skupaj z 20 % DDV ter materialnimi stroški znaša skupaj 367,2 točke oz. 168,54 EUR) ter sodne takse v višini 32,84 EUR, to je skupaj 201,38 EUR. Pritožba pa je neutemeljena v delu, v katerem se zavzema za priznanje nagrade za poročilo stranki. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem, da sklepa sodišča v zvezi z umikom stranki ni potrebno obrazlagati. Bistveno pa je, da je nagrada za poročila stranki zajeta v nagradi za drugo (priznano) opravilo – dopis, s katerim je tožena stranka sporočila sodišču, da z umikom tožbe soglaša. Ker so podani uveljavljani pritožbeni razlogi oz. razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in delno spremenilo izpodbijani del sklepa tako, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker niso bili priglašeni.