Jedro

Sodišče lahko skladno z določilom prvega odstavka 116. člena ZPP stranki, ki zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Na podlagi določila drugega odstavka 117. člena ZPP, ki ga je v izpodbijanem sklepu citiralo tudi sodišče prve stopnje, je treba tak predlog vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje, imenovanem pritožba (r. št. 28), izhaja, da je vzrok, zaradi katerega je toženka zamudila rok, do katerega bi morala plačati sodno takso, prenehal 12. 5. 2022. Ker pa je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila šele 20. 6. 2022, kar je celih 39 dni po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudila rok, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njen predlog na podlagi določila prvega odstavka 120. člena ZPP kot prepozen zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

**Uvodno pojasnilo**

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 1. 2. 2022 (list. št. 50 – 51, r. št. 20) kot prepozno zavrglo pritožbe toženke (list. št. 49, r. št. 19) proti sodbi z dne 24. 9. 2021 (list. št. 46 – 48, r. št. 18). Proti temu sklepu se je 9. 3. 2022 toženka pravočasno pritožila (list. št. 52, r. št. 21). To pritožbo je sodišče prve stopnje zato, ker toženka po pozivu ni plačala sodne takse, s sklepom z dne 17. 5. 2022 (list. št. 59 – 60, r. št. 25) štelo za umaknjeno. Tudi proti temu sklepu je toženka 20. 6. 2022 vložila pravočasno pritožbo (list. št. 65 – 66, r. št. 28). V pritožbi je navedla, da ji bi bil plačilni nalog vročen 18. 3. 2022, tako da je rok za plačilo takse začel teči 19. 3. 2022 in se je iztekel 20. 4. 2022. Ker pa je v tem času zbolela za covidom in je imela močne stranske učinke, prav tako pa je bila tudi psihično čisto na tleh, ker ji je posel padel zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti, je bila sposobna funkcionirati šele več kot po mesecu dni. Zato je pošto pregledala šele 12. 5. 2022 in še istega dne plačala sodno takso v znesku 33,00 EUR ter k pritožbi predložila potrdilo o tem.

**Izpodbijani sklep**

2. Sodišče prve stopnje je pritožbo z zgoraj povzeto vsebino (r. št. 28) štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pojasnilo je, da je toženka v predlogu sama navedla, da je vzrok, zaradi katerega je zamudila rok za plačilo sodne takse (bolezen) prenehal 12. 5. 2022, ko je sodno takso tudi plačala. Povzelo je določilo drugega odstavka 117. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), skladno s katerim bi bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen, če bi ga toženka vložila (v 15 dneh, šteto od 12. 5. 2022) do 27. 5. 2022. Ker pa ga je vložila šele 20. 6. 2022, je njen predlog na podlagi določila prvega odstavka 120. člena ZPP kot prepozen zavrglo.

**Pritožba toženke**

3. Proti temu sklepu je toženka 16. 9. 2022 vložila pravočasno pritožbo (list. št. 72, r. št. 30). Ta pritožba vsebuje eno samo poved in sicer da se sklep izpodbija v celoti, ker so bile toženki kršene osnovne človekove pravice do pritožbe.

**K odločitvi o pritožbi**

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje toženki kršilo njene pravice do pritožbe, je povsem nekonkretiziran. Zato pritožbeno sodišče nanj konkretno ne more odgovoriti. Pač pa poudarja, da lahko sodišče skladno z določilom prvega odstavka 116. člena ZPP stranki, ki zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Na podlagi določila drugega odstavka 117. člena ZPP, ki ga je v izpodbijanem sklepu citiralo tudi sodišče prve stopnje, je treba tak predlog vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje, imenovanem pritožba (r. št. 28), izhaja, da je vzrok, zaradi katerega je toženka zamudila rok, do katerega bi morala plačati sodno takso, prenehal 12. 5. 2022. Ker pa je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila šele 20. 6. 2022, kar je celih 39 dni po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudila rok, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njen predlog na podlagi določila prvega odstavka 120. člena ZPP kot prepozen zavrglo.

6. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).