Jedro

Šele, če dolžnik izkaže nastanek (lastne) nenadomestljive škode, je treba presojati, ali bi ta škoda presegala škodo, ki bi nastala upniku zaradi odločba izvršbe.

O tem, da je bila s sporazumom o zavarovanju terjatev zavarovana le terjatev iz naslova zakupnine po zakupni pogodbi, ne pa tudi eventuelne terjatve iz naslova razdrtja take pogodbe, je bilo pravnomočno odločeno v drugem izvršilnem postopku, zato v tem postopku ni mogoče odločiti drugače.

Izrek

Pritožbi upnika in dolžnika K. d.o.o. se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v 1., 3., 4., 5. in

6. točki izreka.

Upnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo dne 26.4.2005 sklep, s katerim je ugodilo ugovoru I. in P.J. zoper sklep o izvršbi, opr. št. In 2001/01552-13 z dne 28.7.2003 in je sklep v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba zaradi izterjave terjatve v znesku 34,411.272,16 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih delnih zneskov in pravdnih stroškov v znesku 1.120.000,00 SIT z obrestmi ter glede izvršilnih stroškov v znesku 373.137,60 SIT z obrestmi, na nepremičnino parc. št. 65/3, vpisano pri vl. št. 823, k.o. S., ki je last I. in P.J., razveljavilo in izvršilni postopek v tem delu ustavilo ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo (1. točka izreka).

Ugovor dolžnika K. d.o.o. je zavrnilo (2. točka izreka). Zavrnilo je tudi predlog za odlog izvršbe (3. točka izreka). Odločilo je, da se v zemljiški knjigi pri zgoraj navedeni nepremičnini izbriše zaznamba zgoraj navedenega sklepa o izvršbi (4. točka izreka) in da mora upnik (zastavnima) dolžnikoma I. in P.J. plačati 373.752,36 SIT ugovornih stroškov (5. točka izreka), da pa mora dolžnik K. d.o.o. povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v znesku 204.949,20 SIT (6. točka izreka).

Proti sklepu sta vložila pritožbo dolžnik K. d.o.o., ki se pritožuje zoper 3. in 6. točko izreka (torej zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe in zoper odločitev, da mora dolžnik K. plačati upniku nadaljnje izvršilne stroške). Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbo je vložil tudi upnik in sicer zoper 1., 4. in 5. točko izreka. Navaja, da uveljavlja vse tri pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor I. in P.J. zoper sklep o izvršbi zavrne in da se zato zaznamba sklepa o izvršbi ne izbriše iz zemljiške knjige, ter da sodišče spremeni tudi stroškovno odločitev.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bil dolžnik K. d.o.o. dne

29.4.2005 izbrisan iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij in je s tem dnem prenehal obstajati. V imenu tega dolžnika je vložil pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, ki je bil izdan torej v času, ko je družba K. d.o.o. še obstajala, odvetnik te družbe. S prenehanjem pravne osebe je pooblastilo odvetniku sicer prenehalo (1. odst. 101. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), vendar je pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati dejanja, če je treba odvrniti škodo za stranko (3. odst. 101. čl. ZPP). To določilo tudi pove, da je pravdno dejanje pooblaščenca, ki opravi dejanje v okviru enega meseca po prenehanju družbe, pravno učinkovito. Vložitev pritožbe, ki jo je pooblaščenec vložil dne 11.5.2005 (znotraj enega meseca po prenehanju dolžnika), je torej dopustna in jo je pritožbeno sodišče obravnavalo.

Sodišče druge stopnje nadaljnje ugotavlja, da nobena od pravdnih strank ni vložila pritožbe zoper 2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, to je zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika K. d.o.o. zoper sklep o izvršbi z dne

27.8.2003.

Pritožbi upnika in dolžnika nista utemeljeni.

K pritožbi dolžnika K. d.o.o.: S pritožbenim sklicevanjem dolžnika na to, da zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je v tej zadevi podlaga za izvršbo, izpodbija z zahtevo z obnovo postopka, dolžnik ne more biti uspešen v predlogu za odlog izvršbe. To dejstvo je sodišče prve stopnje upoštevalo in pravilno zaključilo, da je s tem izkazan le eden izmed dveh pogojev za odlog izvršbe in pravilno zaključilo, da samo zaradi tega dolžnik ne more doseči odloga izvršbe, ki je bila predlagana na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnik v predlogu za odlog izvršbe ni izkazal drugega pogoja, ki ga tudi mora izkazati, da bi s predlogom za odlog izvršbe lahko bil uspešen. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno zaključilo, da je dolžnik zgolj posplošeno zatrjeval, da bi s prenosom sredstev in prodajo premičnih stvari bilo onemogočeno vsakršno poslovanje in pravilno ugotovilo, da kakšnih konkretnih dejstev v podkrepitev te svoje trditve ni navedel. Zato je utemeljeno zavrnilo predlog za odlog izvršbe, saj dolžnik drugega pogoja za odlog izvršbe ni izkazal. Pritožbeno sklicevanje na to, da upnik v odgovoru na ugovor ni navedel, da bi mu zaradi odloga nastala kakšna škoda, prav tako ni utemeljen, saj mora dolžnik glede na določbo 1. odst. 71. čl. ZIZ kumulativno izkazati, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo in da je takšna (njegova) škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Torej, če dolžnik ne izkaže niti nastanka lastne nenadomestljive škode, sploh ni mogoče tehtati, ali bi bila ta večja od tiste, ki bi nastala upniku z odlogom izvršbe.

Dolžnikova pritožba zoper 3. točko izreka je neutemeljena.

Neutemeljena pa je tudi pritožba zoper 6. točko izreka, saj je odločitev sodišča v tej točki izreka glede na to, da dolžnik ni uspel z ugovorom zoper sklep o izvršbi in tudi ne s predlogom za odlog izvršbe, pravilna.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo dolžnika K. d.o.o. zavrnilo in potrdilo po njem izpodbijano 3. in 6. točko izreka (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

K pritožbi upnika: Upnik je v tej zadevi zahteval, da sodišče dovoli izvršbo zaradi izterjave zneska 34,411.272,16 SIT s pripadki, zoper tri dolžnike in sicer K. d.o.o. in I.J. ter P.J.. Slednja je upnik označil kot zastavna dolžnika. Zoper K. d.o.o. je predlagal izvršbo denarnih sredstev na računu pri banki in z rubežem in cenitvijo premičnin.

Zoper dolžnika I. in P.J. pa prodajo nepremičnin parc. št. 65/3 s trditvijo, da ima upnik na tej nepremičnini vknjiženo zastavno pravico na podlagi sklepa sodišča o zavarovanju terjatev, opr. št. R 649/96.

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 28.7.2003 dovolilo izvršbo za zgoraj navedeni znesek zoper vse tri dolžnike, torej tudi zoper dolžnika I. in P.J.. Na njun ugovor pa je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena tudi zoper ta dva dolžnika in je predlog za izvršbo v tem obsegu zavrnilo (1. točka izreka), posledično pa je odločilo, da se v zemljiški knjigi izbriše zaznamba sklepa o izvršbi z dne

28.7.2003 (4. točka izreka). Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da upnikova terjatev, katere plačilo zahteva v tem izvršilnem postopku, izvira iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Pg 196/2000 z dne 12.7.2001. Na podlagi ugotovitve, da je kot dolžnik v tej sodbi naveden le K. d.o.o., je pravilno zaključilo, upoštevaje načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku, da v tej sodbi upnik nima podlage za dovolitev izvršbe zoper druga dva dolžnika, saj v sodbi nista navedena kot dolžnika. Ker pa je upnik v predlogu za izvršbo kot podlago predlagani izvršbi navajal tudi sporazum oziroma sklep o zavarovanju terjatve, opr. št. II R 649/96, pa je sodišče prve stopnje ocenjevalo tudi to, ali ima v tem izvršilnem postopku uveljavitev terjatve zoper dolžnika I. in P. J. podlago v prej navedenem sklepu. Ugotovilo je, da je z navedenim sporazumom v zavarovanje terjatev upnik pridobil zavarovanje za drugo terjatev, kot pa je terjatev, ki jo uveljavlja v tem izvršilnem postopku. Pritožnik trdi, da je bila s prej navedenim sporazumom zavarovana terjatev upnika v zvezi z zakupom stroja, katerega kupoprodajna cena je znašala 340.703,00 DEM. S tem smiselno trdi, da je bila s sporazumom, ki po svoji pravni naravi predstavlja sodno poravnavo (upoštevaje določbe 251.c čl. Zakona o izvršilnem postopku, ki je veljal v času sklenitve sporazuma), zavarovana vsaka terjatev, ki jo ima upnik iz zakupne pogodbe do svojega dolžnika in sicer do višine 340.703,00 DEM in zato zatrjuje, da se terjatev, ki je predmet sodbe nanaša na neporavnane obveznosti družbe K. d.o.o. iz zakupne pogodbe oziroma leasing pogodbe z dne 29.4.1996, ki je bila sestavni del zgoraj navedenega sporazuma. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bilo o tem, katera upnikova terjatev iz naslova zakupne pogodbe oziroma iz leasing pogodbe, ki je bila predmet postopka zavarovanja terjatev po sporazumu, opr. št. II R 649/99 predmet zavarovanja, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, že pravnomočno odločeno v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 97/422. V tej izvršilni zadevi je bilo namreč pravnomočno odločeno o tem, da je upnik po sporazumu, opr. št. II R 649/96 z dne 15.6.1996 pridobil izvršilni naslov le za terjatev iz naslova dogovorjene kupnine, ne pa tudi za eventuelne druge terjatve, ki jih ima upnik po razdrtju pogodbe zoper leasignojemalca. V izvršilnem postopku, opr. št. In 97/422 je bilo ugotovljeno, da je upnik dne 1.8.1997 razdrl leasing pogodbo z dolžnikom K. d.o.o.. Ker je bilo o vprašanju, katera terjatev iz leasing pogodbe je bila predmet zavarovanja po zgoraj navedenem sporazumu, opr. št. II R 649/96, že pravnomočno odločeno v prej navedenem izvršilnem postopku, sodišče v tem postopku ne more več odločati o tem in ne more drugače odločiti, saj bi sicer poseglo v pravnomočno odločeno zadevo (274. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Ker je bilo v izvršilnem postopku, opr. št. In 97/422 Okrajnega sodišča v Ljubljani ugotovljeno, da je terjatev iz naslova plačila pogodbene obveznosti, to je plačila za kupnine, ugasnila zaradi dne

1.8.1997 razdrte pogodbe, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da terjatev, za katero je s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani dolžniku K. d.o.o. naloženo plačilo, ne predstavlja terjatve iz naslova izpolnitve pogodbene obveznosti. Na podlagi teh dejstev je sodišče pravilno sklepalo, da v tem postopku zahtevani znesek ne predstavlja terjatve iz naslova izpolnitve pogodbe, sicer pa upnik v odgovoru na ugovor tega tudi ni zatrjeval. Tudi samo upnikovo ravnanje, ko je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložil tožbo, s katero je zahteval od dolžnika K. d.o.o. plačilo zneska, ki je predmet tega izvršilnega postopka (take tožbe mu ne bi bilo treba vložiti, če bi bil sporazum, opr. št. II R 966/96 res izvršilni naslov za katerokoli terjatev iz leasing pogodbe oziroma, če bi šlo za terjatev na izpolnitev pogodbe oziroma je niti ne bi smel vložiti, če je že razpolagal v zadevi, opr. št. II R 966/96 z izvršilnim naslovom) kaže na to, da je upnik tudi sam ugotovil, da je bila predmet zavarovanja le terjatev iz naslova izpolnitve pogodbe, ne pa za druge terjatve, ki upniku nastanejo po razdrtju pogodbe, kot je bilo to odločeno v izvršilni zadevi, opr. št. In 97/422. Pa tudi Okrožno sodišče v Ljubljani upnikove tožbe ni zavrglo, čeprav mora na situacijo, ko je tožba vložena o terjatvi, o kateri je že sklenjena sodna poravnava, paziti po uradni dolžnosti (274. čl. ZPP).

Neutemeljen je pritožbeni očitek upnika, da je bil v zadevi, opr. št. In 97/422 položaj upnika takrat drugačen. Zoper I. in P. J. je upnik tedaj (in enako tudi v tem izvršilnem postopku) razpolagal kot z izvršilnim naslovom le s sporazumom o zavarovanju terjatve, opr. št. II R 966/96. Pravnomočna sodba, ki jo je predložil v tem postopku pa se nanaša le na dolžnika K. d.o.o..

Iz vseh navedenih okoliščin izhaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ugovoru dolžnikov I. in P. J. ugodilo in sklep o izvršbi, kolikor je bil izdan zoper njiju, razveljavilo in predlog zavrnilo ter na podlagi tega izbrisalo zaznambo sklepa o izvršbi iz zemljiške knjige. Tudi odločitev o stroških postopka je bilo glede na takšen uspeh pravilna.

Sodišče druge stopnje je zato pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo po njem izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, to je 1., 4. in 6. točko izreka (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Upnik s pritožbo ni uspel, zato mora sam nositi svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).