Jedro

Organ za BPP se je pri presoji predloga odvetnika, sedaj tožnika, o odmeri nagrade oprl izključno na listine, ki jih je predložil tožnik, to je napotnico in stroškovnik. Tožnik pa je šele v tožbi imel prvič možnost, da argumentirano pojasni relevantne dejanske okoliščine za njegov obračun stroškov opravljenih odvetniških storitev, vključno s priglašenim stroškom za fotokopije iz spisa.

Določbe V. poglavja odvetniške tarife, ki opredeljujejo posamezne storitve v kazenskem postopku, ne utemeljujejo zaključka organa za BPP, da so v postavkah tega poglavja zajeta tudi opravila posveta s stranko, pregleda spisov listin in druge dokumentacije.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijan sklep Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 267/2016 z dne 20. 6. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijanim sklepom tožniku za opravljene odvetniške storitve iz naslova brezplačne pravne pomoči priznal nagrado in stroške v skupni višini 671,98 EUR. V obrazložitvi navaja, da je bil tožnik z odločbo št. Bpp 267/2016 z dne 30. 5. 2016 v zvezi z odločbo št. Bpp 267/2016 z dne 20. 5. 2016 dodeljen za nudenje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) upravičencu v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani št. VI K 27459/2014. Dne 26. 5. 2017 je tožnik predlagal, da se mu na podlagi predloženega stroškovnika, vrnjene napotnice in priglašenih stroškov izplača nagrada za opravljene odvetniške storitve, ki jih je opravil za upravičenca. Organ za BPP je ugotovil, da je tožnikov predlog za odmero nagrade delno utemeljen. Tožniku je priznal nagrado in urnino za sedem narokov po tar. št. 10/2 Odvetniške tarife (OT), ki jo je upoštevaje določilo petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu in 13. člena OT odmeril v skupni višini 671,98 EUR. Zavrnil pa je priglašeno nagrado 5,20 EUR za fotokopije spisa, ker tožnik ni predložil dokaza o tem. Prav tako tožniku ni priznal priglašenih nagrad za posvete s stranko ter za študij spisa in dokumentacije, ker je nagrada za to storitev že zajeta v nagradi za zastopanje na narokih in ne predstavlja samostojnega odvetniškega opravila1, kot ga določa tar. št. 39 OT. Zavrnil je tudi priglašene nagrade za kratke dopise in obvestila sodišču, ker podani predlog za preložitev naroka z dne 28. 2. 2017 in dopis s posredovanjem zdravniškega opravičila z dne 15. 3. 2017 ne predstavljata kratkih dopisov in obvestil, določenih po 4. točki tar. št. 39 OT, medtem ko dopisov z dne 15. 11. 2016 in 15. 2. 2017 tožnik ni predložil stroškovniku.

2. Tožnik v tožbi izpodbija odločitev v delu, v katerem mu organ za BPP ni priznal priglašenih nagrad za opravljene odvetniške storitve. Navaja, da je sklicevanje organa za BPP na sklepe Odvetniške zbornice Slovenije, ki so pojasnjevali danes ne več veljavno OT, zgrešeno in v obravnavani zadevi predstavlja zmotno uporabo materialnega prava, saj je potrebno za obračun odvetniške nagrade upoštevati določila OT, ki velja od 10. 1. 2015. Pojasnjuje, da je v zvezi s postavko iz prve alineje 1. točke tar. št. 39 OT Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije dne 9. 2. 2016 že podal obvezno razlago te določbe, in sicer da posvet s stranko pomeni samostojno odvetniško storitev, zato bi moral organ za BPP ta strošek priznati. Navaja, da je upravičenec do BPP zbolel za rakom prostate, zato se večine narokov glavne obravnave ni mogel udeležiti. Ker je bil posvet z njim namenjen seznanitvi s potekom glavne obravnave, meni, da ta odvetniška storitev ne more biti zaobsežena z nagrado za zastopanje na narokih. To storitev bi tudi sicer bilo treba šteti kot samostojno opravilo, saj ima stranka, ki ji je dodeljena BPP, pravico do kakovostne in učinkovite pravne pomoči, zato mora BPP vključevati tista opravila, ki jih zagovornik šteje kot potrebna za obrambo stranke, zgolj takšno ravnanje pa je v skladu z odvetniško etiko.

3. V zvezi z očitkom, da tožnik ni predložil dokazil o nastanku stroškov za fotokopije listin, navaja, da je bilo v sodni spis vloženo obsežno pisno gradivo, za katerega se od njega neutemeljeno in v nasprotju z načeloma ekonomičnosti ter sorazmernosti pričakuje, da ga posreduje toženki. Meni, da bi moral organ za BPP po uradni dolžnosti pribaviti fotokopijo popisa spisa, opraviti poizvedbo pri sodišču, ki je ta postopek obravnaval, ali vpogledati v uradne evidence. K temu ga zavezuje tudi Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP).

4. Glede odločitve o zavrnitvi nagrade za kratke dopise in obvestila sodišču tožnik v tožbi ugovarja, da organ za BPP zavrnitev te postavke v ničemer ne pojasni ter navaja, da je naloga zagovornika, da v primeru nujnosti strankine navzočnosti na naroku o njeni odsotnosti obvesti sodišče s pisno vlogo, ki edina izkazuje opravljeno dejanje, zato meni, da je taka stroškovna postavka upravičena.

5. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da mu prizna vse priglašene nagrade in stroške oziroma podredno, da sklep odpravi in ga vrne istemu organu v ponovno odločanje. S tožbo zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnim obrestmi.

6. Toženka je sodišču poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

7. Prizadeta stranka na tožbo ni odgovorila.

8. Tožba je utemeljena.

9. V zadevi je sporna zavrnitev priglašene nagrade za fotokopije iz sodnega spisa, nagrade za posvete s stranko ter študij spisa in dokumentacije ter nagrade za kratke dopise in obvestila sodišču. Med strankama torej ostaja sporno vprašanje, ali je tožnik, kot odvetnik – izvajalec brezplačne pravne pomoči, upravičen do višje nagrade, kot mu je bila odmerjena z izpodbijanim sklepom.

10. Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene BPP (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Po osmem odstavku 30. člena ZBPP je odvetnik dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči in ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči. Napotnica mora, med drugim, vsebovati obliko in obseg odobrene pravne pomoči, vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj pravne pomoči in osebo ali organ, ki jo je izvajal, skupni znesek stroškov, ki so bili porabljeni za nudenje pravne pomoči, obračun stroškov in posamezne zneske, ki jih je potrebno izplačati oziroma vrniti (četrti odstavek 39. člena ZBPP). K napotnici, ki jo vrne organu za BPP, mora biti priložen stroškovnik za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku (tretji odstavek 40. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT.

11. V obravnavani zadevi je med strankama upravnega spora najprej sporna odločitev, ki se nanaša povrnitev stroškov za fotokopije iz spisa, ki jih je tožnik priglasil v višini 5,20 EUR. Organ za BPP je priglašeni strošek zavrnil iz razloga, ker ni priložil dokazila, ki bi navedeni strošek izkazovala. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik po opravljenih storitvah BPP organu za BPP predložil stroškovnik v originalu ter napotnico z opredeljeno vrsto, obsegom in datumom opravljenih dejanj brezplačne pravne pomoči. V tretjem odstavku 40. člena ZBPP ali kje drugje v zakonu ni določeno, da bi moral tožnik k stroškovniku in napotnici priložiti tudi dokazila, ki izkazujejo priglašene postavke iz stroškovnika. Organ za BPP je v skladu z določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP dolžan pri reševanju zadev postopati po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (Zakon o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), če ZBPP ne določa drugače. Četudi je pri sprejemu odločitve sledil določilu prvega odstavka 140. člena ZUP, ki določa, da je trditveno in dokazno breme na strani stranke, ni nepomembno, da ob upoštevanju drugega odstavka 140. člena ZUP od stranke ne more zahtevati predložitve dokazov, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi sam. Tudi sodna praksa se je v zadevah BPP že večkrat postavila na stališče, da je v teh zadevah potrebno uporabiti drugi odstavek 140. člena ZUP (npr. sodbi Upravnega sodišča RS I U 50/2014 in III U 289/2014). Tako je v konkretnem primeru organ za BPP po prepričanju sodišča očitno pomotoma prezrl navedeno določilo in se pri presoji predloga odvetnika, sedaj tožnika, o odmeri nagrade oprl izključno na listine, ki jih je predložil tožnik, to je napotnico in stroškovnik. Tožnik pa je šele v tožbi imel prvič možnost, da argumentirano pojasni relevantne dejanske okoliščine za njegov obračun stroškov opravljenih odvetniških storitev, vključno s priglašenim stroškom za fotokopije iz spisa. Tožnik pravilno izpostavlja določila ZUP ter temeljna načela ZUP iz 8. člena (načelo materialne resnice) in 14. člena (načelo ekonomičnosti postopka), po katerih mora pristojni organ ob upoštevanju zlasti drugega odstavka 140. člena ZUP izvesti oziroma odrediti izvedbo vseh dokazov, ki so potrebni in primerni za pravilno in zakonito odločitev o zahtevku stranke. Zato sodišče ne more slediti navedbam tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da je potrebno tožnikov predlog zavrniti iz razloga, ker ni priložil dokazila, ki bi priglašeni strošek izkazovala.

12. Tožnik v tožbi nadalje ugovarja zavrnitvi priglašene nagrade za „posvete s stranko ter za študij spisa in dokumentacije“. Organ za BPP je to postavko zavrnil kot neutemeljeno, ker je po njegovem mnenju zajeta v nagradi za zastopanje na narokih, s čimer se tožnik ne strinja. V tožbi se sklicuje na tar. št. 39/1 OT in njeno obvezno razlago, ki jo je podal Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije dne 9. 2. 2016, kateri je organ glede na določbo drugega odstavka 19. člena OT dolžan slediti. Ta določa, da če storitve iz te tar. št. niso zajete v drugih tar. št., ker gre za samostojno storitev, obračuna odvetnik za posvete s stranko, preglede spisov, listin in druge dokumentacije, za vsake začete pol ure 50 točk. Sodišče ugotavlja, da določbe V. poglavja OT, ki opredeljujejo posamezne storitve v kazenskem postopku, ne utemeljujejo zaključka organa za BPP, da so v postavkah tega poglavja zajeta tudi opravila posveta s stranko, pregleda spisov listin in druge dokumentacije. Navedena opravila so v takem primeru zajeta v XXI. poglavju OT, v tar. št. 39/1. To pomeni, da je tožena stranka zmotno uporabila materialno pravo in v tej posledici nepopolno ugotovila dejansko stanje, zato sodišče sodi, da je tožnikova tožba v delu, ki se nanaša na pravilnost vrednotenja te postavke, utemeljena.

13. V zvezi s sporno odločitvijo o nepriznanju nagrade za kratke dopise in obvestila sodišču sodišče ugotavlja, da tožbenih ugovorov o potrebnosti teh odvetniških storitev in tudi očitane nepravilnosti uporabe 4. točke tar. št. 39 OT ne more preizkusiti, saj organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe ne navaja dejstev oziroma okoliščin, ki bi utemeljevala stališče, da posredovani dopisi ne predstavljajo kratkih dopisov in obvestil, ki bi se lahko točkovala po 4. točki tar. št. 39 OT (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Okoliščine, ki bi izkazovale takšno ugotovitev, tudi ne izhajajo iz upravnega spisa obravnavane zadeve. Po mnenju sodišča bi se organ za BPP do navedenega moral opredeliti, še posebej zato, ker te odvetniške storitve lahko pomenijo samostojno storitev, saj niso izrecno zajete v postavkah V. Poglavja OT ali kakšnih drugih tar. št.. Navedenih storitev pa tudi ni dopustno zavrniti iz razloga, ker tožnik ni priložil dokazila, ki bi ta strošek izkazoval, kot to zmotno navaja organ za BPP v izpodbijani odločbi. Kot je sodišče že pojasnilo v 11. točki te odločbe, za takšno odločitev nima pravne podlage v ZBPP ter ZUP.

14. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo moral organ za BPP opraviti ustrezne poizvedbe oziroma na podlagi vpogleda v spisno dokumentacijo kazenskega postopka odločiti o stroških nudene BPP, pri tem pa upoštevati samo potrebne stroške. O tem, kateri stroški so bili potrebni, mora odločiti ob upoštevanju odločbe o dodelitvi BPP, v kateri je natančno navedena oblika in obseg BPP, in po skrbni presoji vseh okoliščin primera.

15. Sodišče je o tožbi odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

16. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška pisarna, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek tretjega člena Pravilnika) povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

1 Pri tem se sklicuje na sklep Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije z dne 24. 5. 2005 in 24. 1. 2006.