Jedro

Pri presoji utemeljenosti predloga za taksno oprostitev stranke, ki je polnoletni študent, mora sodišče upoštevati njegovo premoženjsko stanje in ne stanje njegovih staršev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks in odmerilo v 2. točki izreka sodne takse za sodbo, pritožbo in revizijo.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče je obrazložilo svojo odločitev, da tožeča stranka ni predložila podatkov o premoženjskem stanju družinskih članov, s katerimi živi, in sicer matere, očeta, polnoletnega brata in A. P.. Tožnik je polnoletna oseba, študent in se redno šola, v skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih so starši tožnika sicer dolžni preživljati študenta, dokler se redno šola. Vendar v to dolžnost ne spada plačevanje taks sodnega postopka. Zato ni pomembno, kakšno je premoženjsko stanje polnoletnega brata, staršev in partnerke brata, ampak je premoženjsko stanje tožnika. Te podatke pa je tožnik predložil. Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljilo svojo odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks le na dejstvu, da ni predložil podatkov o premoženjskem stanju družinskih članov, s katerimi živi, in sicer staršev, polnoletnega brata in njegove partnerke A. P.. Ugotavlja pa, da je tožnik druge podatke predložil. Pri tem se je sodišče oprlo na 11. člen Zakona o sodnih taksah.

Pritožba utemeljeno opozarja, da ko presoja utemeljenost predloge za taksno oprostitev, mora sodišče upoštevati premoženjsko stanje pravdne stranke. Ta pa je polnoletni študent in ne njegovi starši (primerjaj sklepe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 308/2004 in II Cp 112/2001). Z določbami 168. člena ZPP in 13. člena Zakona o sodnih taksah je zakonodajalec sprejel ustavno načelo socialne države (2. člen Ustave) in pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Ta pravica pripada vsakemu pravnemu subjektu. Načelo socialne države pa bi nasprotovalo, če bi bila ta pravica nekomu okrnjena ali celo onemogočena zato, ker bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja on ali družinski člani. Tožnik je predložil svoje premoženjsko stanje. Sodišče prve stopnje pa tega premoženjskega stanja ni presojalo, ampak je zavrnilo predlog za oprostitev zato, ker ni predložil premoženjskega stanja njegovih bližnjih.

Že jezikovna razlaga 168. člena ZPP govori o premoženjskem stanju pravdne stranke in ne tistih, ki bi ga bili dolžni preživljati. Pravdna stranka je polnoletna oseba, študent in v tem delu so ga starši dolžni preživljati (123. člen ZZZDR). To pa ne pomeni, da so starši dolžni polnoletnim otrokom zagotoviti uresničevanje pravice do sodnega varstva. Ta dolžnost je na strani države, prav tako pa je država tista, ki mora zagotoviti pogoje, ki ustrezajo pojmu socialne države. Sicer bi to pomenilo, da država nalaga svoje dolžnosti v breme staršev polnoletnih otrok. Zato je sodišče prve stopnje v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo.

Ker pa sodišče prve stopnje v preostalem delu ni presojalo 168. člena ZPP in Zakona o sodnih taksah, je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP). O pritožbi je odločal sodnik posameznik po 366.a členu ZPP.