Glede navedb predlagatelja o tem, da je Energetski zakon (EZ-2) drugače določil varovalni in varnostni pas sistemov plinov, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pred sprejemom tega zakona na podlagi EZ bil sprejet Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov, ki pozna pas z omejitvijo druge dejavnosti v širini 2,5 metra na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi (12. člen), varovalni pas v širini 100 metrov in varnostni pas v širini 5 metrov (3. člen). Ta pravilnik se na podlagi določbe 2. odstavka 186. člena EZ-2 uporablja še naprej do sprejetja predpisa iz 6. odstavka 113. člena EZ-2. Območje varovalnega in varnostnega pasu se ni nič povečalo.
I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II.Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi ustanovitve trajne služnosti plinovoda R25D v javno korist na podlagi odločb Republike Slovenije, Upravne enote Žalec z dne 20. 6. 2007 in 27. 9. 2013, na nepremičninah v lasti predlagatelja, ki zajema pravico gradnje, obratovanja, rekonstrukcijo, popravila, vzdrževanja in nadzora prenosnega plinovoda R25D v petmetrskem pasu na vsako stran od načrtovane osi prenosnega plinovoda in traja za čas trajanja plinovoda, določilo odškodnino v skupnem znesku 9.089,40 EUR in akontacijo dohodnine v znesku 2.045,12 EUR, ki ju je nasprotni udeleženec dolžan v roku 15 dni plačati predlagatelju, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila (točki I in II izreka). Nasprotni udeleženec je dolžan predlagatelju povrniti stroške nepravdnega postopka, o katerih bo odločeno s posebnim sklepom (točki III in IV izreka). Glede zahtevka predlagatelja za določitev odškodnine iz naslova zatrjevane škode v zvezi s plinovodom R25D kot nevarnim objektom in iz naslova zatrjevane škode zaradi degradiranosti zemljišč in odtujitve kvalitetne zgornje zemljine, je sodišče na podlagi 17. člena ZNP v zvezi z 216. členom ZNP-1 postopek ustavilo in odločilo, da se bo po pravnomočnosti predlog v tem delu odstopil v pristojno reševanje pravdnemu oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani (točka V izreka).
2.Zoper ta sklep se je pritožil predlagatelj iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je odškodnina v znesku 9.089,40 EUR absolutno prenizka. Vrednost, ki jo je uporabila izvedenka pri manjših kvadraturah, to je zgolj 1,00 EUR za m², je nerealna. Cene se v primeru izgradnje avtocestnih priključkov gibljejo od 15 do 20 EUR za m². Služnost in ukrepi, povezani z njo, ovirajo normalno uporabo zemljišč in takšen poseg predstavlja dohodkovni zavirajoči dejavnik. Na zemljišču se nahajajo tudi opozorilne table glede nevarnosti visokotlačnega plinovoda, kar je treba upoštevati pri cenitvi. Izvedenka tudi ni izračunala, kakšno škodo bi pritožnik utrpel, če bi želel omenjena zemljišča prodati. Pritožnik se pri tem sklicuje na članek Vrednotenja zemljišč v primeru stvarne služnosti, študija primera v Sloveniji. Avtorici v omenjenem članku opozarjata, da se slovenski cenilci poslužujejo vrednosti čez t.i. palec, torej na pamet. Zaradi nesporazuma s prvotnim pooblaščencem predlagatelj ni pravočasno podal pripomb zoper izvedensko mnenje.
2.Sodišče zamolči, da je že v veljavi Energetski zakon, ki je začel veljati 1. 5. 2024. Res je v prehodnih in končnih določbah izrecno zapisano (186. člen, točka 2), da se do uveljavitve predpisa iz 6. odstavka 113. člena tega zakona še naprej uporablja Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov, vendar so v Energetskem zakonu sedaj drugačna določila glede varovalnega in varnostnega pasu sistemov plina. Območje se je povečalo. Sodišče na podlagi mnenja izvedenke ne bi smelo upoštevati pri cenitvi zgolj 2,5 metra na vsako stran od osi. Še manj pa, da lahko nemoteno obdeluje z vsemi stroji, razen v globino ne sme posegati. Predlagatelj ne razume, kako bi lahko na novo postavljal hmeljske žičnice in sidrišča v globino, saj se morajo na določeno obdobje obnavljati. Pritožnik tudi ne soglaša z ugotovitvami izvedenke in njeno tabelo glede dejanske škode kot trajne zasedenosti površine trase (2.704,98 EUR). Gre za širši pas kot 2,5 metra merjeno od osi trase plinovoda, ki ga pritožnik sedaj ne more uporabljati oziroma bo omejen v obdelavi le-tega. Tudi izgubljen dobiček v znesku 3.144,00 EUR za obdobje 5 let je povsem neustrezen. Vztraja pri celotnem zahtevku za izplačilo 368.424,00 EUR.
2.Predlagatelj tudi nasprotuje odločitvi v točki V izreka, saj meni, da bi sodišče lahko odločalo o zadevi glede njegove celotne škode, ne pa da ga je sedaj po 14 letih napotilo na pravdni postopek. Sodišče je tudi zmotno uporabilo določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov.
3.Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo odškodnino zaradi ustanovitve trajne služnosti plinovoda R25D v javno korist, ki poteka po nepremičninah v lasti predlagatelja. Kot pravno podlago je pravilno uporabilo Zakon o urejanju prostora (ZureP-3), ki v 8. odstavku 221. člena določa, da v primeru ustanovitve služnosti lastniku nepremičnine pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček. Navedene oblike škode je sodišče prve stopnje ugotavljalo s pomočjo izvedenke kmetijske stroke, ki je izdelala izvedensko mnenje. Sodišče prve stopnje je predlagatelja z dopisom (list. št. 219 spisa) opozorilo, da se lahko o izvedenskem mnenju izjavi v roku 15 dni, sicer pripomb sodišče ne bo upoštevalo. Na izvedensko mnenje predlagatelj ni podal pripomb. Kasneje v postopku tudi ni navedel opravičljivih okoliščin, zaradi katerih ne bi mogel podati pripomb v roku, ki mu ga je določilo sodišče. Glede na navedeno so vse pripombe v pritožbi na izvedensko mnenje prepozne in zato neupoštevne (1. odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).
6.Glede navedb predlagatelja o tem, da je Energetski zakon (EZ-2) drugače določil varovalni in varnostni pas sistemov plinov, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pred sprejemom tega zakona na podlagi EZ bil sprejet Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov, ki pozna pas z omejitvijo druge dejavnosti v širini 2,5 metra na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi (12. člen), varovalni pas v širini 100 metrov in varnostni pas v širini 5 metrov (3. člen). Ta pravilnik pa se na podlagi določbe 2. odst. 186. člena EZ-2 uporablja še naprej do sprejetja predpisa iz 6. odst. 113. člena EZ-2. Območje varovalnega in varnostnega pasu se torej ni nič povečalo. Izvedenka je zaradi trajne služnosti plinovoda in z njo povezanih omejitev ugotovila zmanjšano vrednost nepremičnine v višini 2.704,98 EUR (1/3 vrednosti zemljišča) in stroške rekultivacije v višini 3.144 EUR, sodišče prve stopnje pa je ti njeni ugotovitvi sprejelo. Kot je bilo že navedeno, na ti ugotovitvi pritožnik v postopku na prvi stopnji ni podal pripomb, zato sedaj ne more uspešno izpodbijati ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temeljijo na izvedenskem mnenju. Glede omejitve kmetijske dejavnosti je sodišče pravilno upoštevalo zgolj pas 2,5 metra na vsako stran osi. Nasprotna pritožbena navedba ni utemeljena.
7.Glede ustavitve postopka in odstopa predloga v pravdo glede zahtevka predlagatelja za določitev odškodnine iz naslova zatrjevane škode v zvezi s plinovodom kot nevarnim objektom, iz naslova škode zaradi degradiranosti zemljišč in odtujitve kvalitetne zgornje zemljine se pritožbeno sodišče strinja z razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v točki 14 obrazložitve sklepa, s temi razlogi pa se pritožba obrazloženo niti ne sooči.
8.Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
9.Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).