Jedro

Ker je v postopku sporno, ali je parcelacija nepremičnine po že izdelanem elaboratu sploh mogoča, bi moralo sodišče prve stopnje pridobiti mnenje izvedenca geodetske stroke. Samo namreč ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem, odločitve o tem pa tudi ne more kar pavšalno opreti na dopis družbe X.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom In 103/2007 z dne 9. 5. 2013 izvršilni postopek v celoti ustavilo. Istega dne je izdalo tudi sklep, s katerim je v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Črnomlju pri nepremičnini parc. št. x v lasti B. H., odredilo izbris zaznambe sklepa o izvršbi In 103/2007 z dne 12. 12. 2007 in izbris zastavne pravice, ki je bila ustanovljena in vknjižena v korist upnika.

2. Zoper prvostopenjska sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov (338. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) pritožuje upnik. Predlaga, da se pritožbama ugodi, izpodbijana sklepa pa razveljavi. Uveljavlja napačno uporabo ZIZ, saj v konkretnem primeru niso podani razlogi za ustavitev izvršilnega postopka po uradni dolžnosti. Dodaja, da se sodišče pri izvrševanju pravnomočne in izvršljive sodne odločbe ne sme ozirati na mnenja drugih državnih oziroma upravnih organov. Uveljavlja tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj sklep o ustavitvi izvršbe ni vsebinsko obrazložen, zato njegov preizkus ni mogoč.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. V predmetnem postopku izvršba teče na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočne in izvršljive sodne odločbe P 48/96 z dne 12. 6. 1997, na podlagi katere je bilo v korist upnika ugotovljeno priposestvovanje lastninske pravice na delu zemljišča, parc. št. x, v lasti dolžnice. Dolžnici je bilo s sodbo naloženo, da dovoli izvedbo parcelacije v skladu s terensko skico izvedenca geometra ter izstavi zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo upnik na priposestvovanem delu nepremičnine lahko tudi vpisal. 5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma izvršbo ustavilo ter odredilo izbris zaznambe sklepa o izvršbi in zastavne pravice z obrazložitvijo, da ta ni mogoča, saj izvršilni naslov (pravnomočna in izvršljiva sodba) ne vsebuje geodetskega elaborata sodnega izvedenca. Ob tem se je zmotno sklicevalo na 76. člen ZIZ, saj ta ureja ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti v primerih pravnomočno odpravljenega, spremenjenega, razveljavljenega ali neveljavnega izvršilnega naslova, do česar pa v konkretnem primeru ni prišlo. Nasprotno, upnik razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, katere sestavni del je tudi Elaborat sodnega izvedeništva z dne 2. 11. 1996 (priloga A4). Obrazložitev sodbe tako vsebuje nasprotje med odločilnimi dejstvi o vsebini listine (sodne odločbe) in med samo listino, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (15. točka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zmotno je nadalje stališče sodišča prve stopnje, da elaborat ni izdelan po določbah Zakona o gozdovih (Uradni list RS št. 30/93 s sprem., v nadaljevanju: ZG). Navedeni zakon namreč načina parcelacije in izdelave elaborata ne ureja. Sodišče bi se tako moralo sklicevati na Zakon o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/2006), ki določa, da mora biti za potrebe parcelacije pravnomočni sodni odločbi priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke (8. člen ZEN).

6. Ker je v postopku sporno, ali je parcelacija nepremičnine po že izdelanem elaboratu sploh mogoča, bi moralo sodišče prve stopnje pridobiti mnenje izvedenca geodetske stroke. Samo namreč ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem (243. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), odločitve o tem pa tudi ne more kar pavšalno opreti na dopis družbe XX, d.o.o. (priloga B10). Glede na navedeno je bilo treba pritožbi upnika ugoditi in sklepa sodišča prve stopnje razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče dopustiti s strani upnika predlagano postavitev izvedenca geodetske stroke. Šele nato bo lahko odločilo, ali je predlagana izvršba sploh možna, pri čemer bo moralo upoštevati tudi, da sta bila tako ZEN kot tudi šesti odstavek 47. člena ZG (sprejet z novelo ZG-B, Uradni list RS št. 110/07), ki delitev gozdih zemljišč, manjših od 5 hektarjev, dopušča le izjemoma, sprejeta po pravnomočni in izvršljivi sodni odločbi, na podlagi katere teče predmetni izvršilni postopek.